Iskanje
26 min • 03. 02. 2025
Kako vsakodnevno delujejo kitajska mesta, kako usklajujejo premikanje desetin milijonov ljudi na tako zgoščenih območjih, kakšne nove rešitve izumljajo na področju mobilnosti? Delovanje prometa v skorajda neskončnih kitajskih metropolah si je z našega stališča kar težko predstavljati. Preizkusil pa ga je naš kolega Luka Hvalc, ki je pred kratkim obiskal Šanghaj, Vuhan in Peking. Opisal je kolesarjenje med tisoči električnih avtomobilov in motorjev, potovanje s hitrimi vlaki in informacijske rešitve, ki vse to omogočajo, ob tem pa za Zeleno luč prispeval tudi pogovor s Slovencem, ki deluje v mobilnostni industriji na Kitajskem.
Gosta:
Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si
Kako vsakodnevno delujejo kitajska mesta, kako usklajujejo premikanje desetin milijonov ljudi na tako zgoščenih območjih, kakšne nove rešitve izumljajo na področju mobilnosti? Delovanje prometa v skorajda neskončnih kitajskih metropolah si je z našega stališča kar težko predstavljati. Preizkusil pa ga je naš kolega Luka Hvalc, ki je pred kratkim obiskal Šanghaj, Vuhan in Peking. Opisal je kolesarjenje med tisoči električnih avtomobilov in motorjev, potovanje s hitrimi vlaki in informacijske rešitve, ki vse to omogočajo, ob tem pa za Zeleno luč prispeval tudi pogovor s Slovencem, ki deluje v mobilnostni industriji na Kitajskem.
Gosta:
Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si
V Zeleni luči nadaljujemo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v Barceloni. V prvem delu smo spoznali idejo superotokov, zdaj pa se odpravimo na sprehod po enem izmed njih. Vodil nas bo mednarodno priznani raziskovalec urbanizma Tom Rye, ki že več let živi v tako imenovanem superotoku Horta ob severnih obronkih mesta. Ta četrt je zelo podobna tudi slovenskim mestom, zato lahko na praktičnem primeru ugotovimo, na kakšen način zapirati ulice za promet, da bodo prebivalci z ukrepi čim bolj zadovoljni. Spoznamo tudi raziskovalce in mestne planerje, ki bodo razmislili o uspehih in napakah, ki so jih naredili v Barceloni.
23 min • 09. 03. 2026
Prvi del: Življenje in smrt ideje “superbloka” V Zeleni luči začenjamo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v tujini. Obiskali bomo nekaj evropskih mest, ki nam lahko pokažejo pot naprej in obenem opozorijo na pomembne izkušnje. V Barceloni nas je zanimalo, kako zapirati ulice za motorni promet. Eno najgosteje naseljenih mest v Evropi namreč v zadnjem desetletju avtomobile umika iz posameznih ulic in celih mestnih četrti, izpraznjeni prostor pa preuredijo v parke in sprehajalne površine, namenjene okoliškim prebivalcem. Kako vodijo aktivno politiko dajanja prednosti pešcem in kolesarjem, kako zagotovijo podporo lokalnih prebivalcev in kakšne so (tudi politične) posledice urejanja urbanih območij brez avtomobilov? V Zeleni luči spoznamo strokovnjake in prebivalce, odpravimo pa se tudi na izlet po “superbloku” in skupinsko kolesarjenje z otroki v šolo.
31 min • 02. 03. 2026
Ko se peljete po kolesarski stezi, verjetno razmišljate o prometu, luknjah v asfaltu ali avtomobilih ob cesti. Vsaka kolesarska pot ima veliko lastnosti, ki vplivajo na varnost. Od širine in označb do križišč, ovir in preglednosti. Zato je AMZS skupaj s partnerji v petih slovenskih mestih ocenila 75 kilometrov kolesarske infrastrukture. Pri tem so uporabili posebno digitalno orodje, ki med vožnjo zajema geolocirane posnetke, nato pa vsakih nekaj metrov analizirali več kot 40 različnih atributov poti. V sodelovanju s španskim podjetjem Factual bodo do konca marca pripravili poglobljeno poročilo, ki bo podalo natančno oceno kolesarskih poti in bi v prihodnje lahko služilo kot temelj za obnove in načrtovanje varne kolesarske infrastrukture. Kako varne so torej prometne površine za kolesarje v Sloveniji?
15 min • 23. 02. 2026
Te dni lahko uživamo v čudovitih prizorih italijanskih Alp na olimpijskih igrah. Ti prizori so nam znani tudi iz Slovenije - ozke alpske doline z majhnimi turističnimi vasicami, okrog pa pobočja in vrhovi, ki omogočajo rekreacijo poleti in pozimi.
14 min • 16. 02. 2026
Zeleni prehod v prometu pogosto povezujemo predvsem z elektrifikacijo vozil - pa je res tako enostavno? Bo to rešitev za vse okoljske težave, ki jih povzroča motorni promet? Tudi elektrifikacija avtomobilov s seboj prinaša nevarnosti. Večina kritičnih surovin za izdelavo avtomobilskih baterij prihaja iz držav globalnega juga. Pridobivamo jih v rudnikih, ki so pogosto nevarni za zdravje ljudi, kjer so kršitve človekovih pravic vsakodnevne in kjer rudarjenje zastruplja vodo in naravo. Glede na to, da se bodo potrebe po teh surovinah še vsaj desetletje povečevale, se moramo vprašati - kaj lahko naredimo, da zmanjšamo okoljske posledice pridobivanja teh surovin? Je elektrifikacija še prava smer razvoja prometa?
22 min • 09. 02. 2026
