Iskanje
24 min • 03. 10. 2024
24 min • 03. 10. 2024
“Kaj pa, če bi kolesarje prostovoljce opremili s senzorji? Tako bi ugotovili, kdaj in kje je zrak onesnažen in koliko hrupa je v okolici.” Nekako takšna je bila ideja raziskovalcev na Urbanem kolesarskem laboratoriju, ki deluje na Inštitutu Jožef Stefan. Z majhnimi napravami opremljeni kolesarji zdaj zbirajo te podatke na svojih vsakdanjih poteh s kolesom, v ozadju pa nastaja velika podatkovna baza, ki bo v prihodnje lahko pomagala mnogim: kolesarjem, ki se bodo na podlagi teh podatkov lahko odločali za najbolj primerno pot, in institucijam, ki načrtujejo mestno kolesarsko infrastrukturo.
V Zeleni luči dodamo še nekaj priporočil, ovržemo mit o propadanju mesta zaradi zapiranja cest in prisluhnemo kratki zgodbi z javnega prometa.
Sogovorniki:
Zapiski:
Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si
“Kaj pa, če bi kolesarje prostovoljce opremili s senzorji? Tako bi ugotovili, kdaj in kje je zrak onesnažen in koliko hrupa je v okolici.” Nekako takšna je bila ideja raziskovalcev na Urbanem kolesarskem laboratoriju, ki deluje na Inštitutu Jožef Stefan. Z majhnimi napravami opremljeni kolesarji zdaj zbirajo te podatke na svojih vsakdanjih poteh s kolesom, v ozadju pa nastaja velika podatkovna baza, ki bo v prihodnje lahko pomagala mnogim: kolesarjem, ki se bodo na podlagi teh podatkov lahko odločali za najbolj primerno pot, in institucijam, ki načrtujejo mestno kolesarsko infrastrukturo.
V Zeleni luči dodamo še nekaj priporočil, ovržemo mit o propadanju mesta zaradi zapiranja cest in prisluhnemo kratki zgodbi z javnega prometa.
Sogovorniki:
Zapiski:
Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si
Prvi del: Življenje in smrt ideje “superbloka” V Zeleni luči začenjamo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v tujini. Obiskali bomo nekaj evropskih mest, ki nam lahko pokažejo pot naprej in obenem opozorijo na pomembne izkušnje. V Barceloni nas je zanimalo, kako zapirati ulice za motorni promet. Eno najgosteje naseljenih mest v Evropi namreč v zadnjem desetletju avtomobile umika iz posameznih ulic in celih mestnih četrti, izpraznjeni prostor pa preuredijo v parke in sprehajalne površine, namenjene okoliškim prebivalcem. Kako vodijo aktivno politiko dajanja prednosti pešcem in kolesarjem, kako zagotovijo podporo lokalnih prebivalcev in kakšne so (tudi politične) posledice urejanja urbanih območij brez avtomobilov? V Zeleni luči spoznamo strokovnjake in prebivalce, odpravimo pa se tudi na izlet po “superbloku” in skupinsko kolesarjenje z otroki v šolo.
31 min • 02. 03. 2026
Ko se peljete po kolesarski stezi, verjetno razmišljate o prometu, luknjah v asfaltu ali avtomobilih ob cesti. Vsaka kolesarska pot ima veliko lastnosti, ki vplivajo na varnost. Od širine in označb do križišč, ovir in preglednosti. Zato je AMZS skupaj s partnerji v petih slovenskih mestih ocenila 75 kilometrov kolesarske infrastrukture. Pri tem so uporabili posebno digitalno orodje, ki med vožnjo zajema geolocirane posnetke, nato pa vsakih nekaj metrov analizirali več kot 40 različnih atributov poti. V sodelovanju s španskim podjetjem Factual bodo do konca marca pripravili poglobljeno poročilo, ki bo podalo natančno oceno kolesarskih poti in bi v prihodnje lahko služilo kot temelj za obnove in načrtovanje varne kolesarske infrastrukture. Kako varne so torej prometne površine za kolesarje v Sloveniji?
15 min • 23. 02. 2026
Te dni lahko uživamo v čudovitih prizorih italijanskih Alp na olimpijskih igrah. Ti prizori so nam znani tudi iz Slovenije - ozke alpske doline z majhnimi turističnimi vasicami, okrog pa pobočja in vrhovi, ki omogočajo rekreacijo poleti in pozimi.
14 min • 16. 02. 2026
Zeleni prehod v prometu pogosto povezujemo predvsem z elektrifikacijo vozil - pa je res tako enostavno? Bo to rešitev za vse okoljske težave, ki jih povzroča motorni promet? Tudi elektrifikacija avtomobilov s seboj prinaša nevarnosti. Večina kritičnih surovin za izdelavo avtomobilskih baterij prihaja iz držav globalnega juga. Pridobivamo jih v rudnikih, ki so pogosto nevarni za zdravje ljudi, kjer so kršitve človekovih pravic vsakodnevne in kjer rudarjenje zastruplja vodo in naravo. Glede na to, da se bodo potrebe po teh surovinah še vsaj desetletje povečevale, se moramo vprašati - kaj lahko naredimo, da zmanjšamo okoljske posledice pridobivanja teh surovin? Je elektrifikacija še prava smer razvoja prometa?
22 min • 09. 02. 2026
Promet je lahko tudi igra in v igrah je lahko promet. Vsak izmed nas je najbrž že kdaj odigral kakšno divjo avtomobilsko dirko v računalniški igrici in verjetno se vsi lahko strinjamo, da so razburljive in zabavne. Računalniške igre z avtomobili so skoraj tako stare kot računalniki sami, a promet je skozi leta našel tudi drugačne poti v arkadne, računalniške in mobilne igrice. Ne le zaletavanje in zbijanje pešcev, tudi snovanje celih železniških omrežij in delujočih mest privablja ogromno igralcev po vsem svetu. Od začetnih z adrenalinom nabitih cestnih dirk smo prišli do izražanja posameznikove kreativnosti in simulacij povsem realnih mestnih okolij. S strokovnim sodelavcem Zelene luči dr. Markom Kovačem razmišljamo o privlačnosti prometa v virtualnem (in realnem) svetu, pa tudi o starih dobrih namiznih prometnih igrah, ki zahtevajo očesni stik med igralci in nam ponudijo vpogled v kompleksnost prometnih sistemov.
20 min • 02. 02. 2026
