Sadra na Koroškem, čistilno blato na Štajerskem, ugibanja, kakšen davek bo na tleh pustila eksplozija v Melaminu. To je le nekaj najbolj aktualnih primerov, ko se je javna okoljska pozornost v državi usmerila tudi v tla pod našimi nogami, ki jih preveč lahkotno obravnavamo kot samoumevna. V Sloveniji pozidamo veliko več dobrih kot slabih zemljišč, k njihovi degradaciji prispeva vse bolj obsežen okoljski kriminal, hkrati pa se vrstijo opozorila, da nas domača gruda ne more prehraniti. Globalno se tlem piše še slabše, saj naj bi degradacija do leta 2050 spodnesla toliko zdravih tal, kot znaša velikost Južne Amerike.

Tla pod našimi nogami niso v dobrem stanju. Sodoben način življenja z naraščajočo potrošnjo jih globalno potiska na rob degradacije, ob čemer obstajajo poti, kako trend obrniti.

Sadra na Koroškem, čistilno blato na Štajerskem, ugibanja, kakšen davek bo na tleh pustila eksplozija v Melaminu. To je le nekaj najbolj aktualnih primerov, ko se je javna okoljska pozornost v državi usmerila tudi v tla pod našimi nogami, ki jih preveč lahkotno obravnavamo kot samoumevna. V Sloveniji pozidamo veliko več dobrih kot slabih zemljišč, k njihovi degradaciji prispeva vse bolj obsežen okoljski kriminal, hkrati pa se vrstijo opozorila, da nas domača gruda ne more prehraniti. Globalno se tlem piše še slabše, saj naj bi degradacija do leta 2050 spodnesla toliko zdravih tal, kot znaša velikost Južne Amerike.

"Da nastane prst, lahko traja od 15 000 do 120 000 let. Tla so neobnovljiv vir in če jih degradiramo, jih uničimo za dobo civilizacije. Vso svojo delovno dobo se čudim, kako slabo poznamo, od česa je odvisno naše življenje na kopnem. Samo tista tanka odeja zemlje in vse, kar je v njej, omogočajo življenje na kopnem." - dr. Borut Vrščaj, Kmetijski inštitut

Degradacija preti milijonom kavdratnih kilometrov tal po svetu

Ko tla niso več sposobna opravljati vseh svojih prvotnih osnovnih funkcij, pravimo, da so degradirana. Gre za globalen problem, ob čemer se vzroki degradacije tal od regije do regije razlikujejo. Več kot 70 odstotkov kopnega po svetu, ki ni pokrito z ledom, je bilo iztrganega iz naravnega stanja in preoblikovanega za namene človeštva. Eden od petih hektarjev od teh ni več produktiven, torej so tla na njih nepovratno degradirana. Nedavno so v okviru Konvencije Združenih narodov o boju proti degradaciji tal objavili poročilo, ki poziva k takojšnjemu ukrepanju za rešitev tal po svetu.

"Če ostanemo pri trenutnih praksah izkoriščanja tal, bo do leta 2050 po projekcijah degradiranih še dodatnih 16 milijonov kvadratnih kilometrov tal po svetu, kar je približno toliko, kot je velika celotna Južna Amerika. To je ogromno in skrb vzbujajoče, saj je to realnost, ki nas čaka za ovinkom. Ta hip se mora prav vsaka država sveta ukvarjati z reševanjem tal. Medtem ko se z najhujšo degradacijo spopada velik del Afrike, imajo države po svetu vsaka svoje težave. " - Joseph Barron Orr, vodilni znanstvenik pri Konvenciji Združenih narodov o boju proti degradaciji tal

V Sloveniji narašča okoljski kriminal

Pri nas sta glavna vzroka za degradacijo tal onesnaževanje in pozidavanje. Zaradi naraščajočega okoljskega kriminala, ki škodi tudi kakovosti tal, je policija v letnem načrtu dela za letos umestila tudi nalogo okrepitve preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja okoljske kriminalitete. V Generalni policijski upravi tako načrtujejo ustanovitev skupine za preiskovanje okoljske kriminalitete.

"Pri tleh je dinamika drugačna kot na primer pri vodi. Veliko onesnaževal ostane v njih, tla imajo spomin. Tudi če se vir onesnaženja odstrani, tla to ohranijo. Onesnaževala lahko ostanejo v prsti tudi stoletja." - Tadej Hiti, vodja sektorja kakovosti tal na Agenciji za okolje

Ob tem je Hiti opozoril še na noviteto, ki za zdaj ni dovolj preverjena. V duhu trenutno zelo popularne besedne zveze krožnega gospodarstva je vse več tudi predelave odpadkov. Toda so končni izdelki res povsem varni in neoporečni? "V luči odpadkov je treba povedati, da je vedno več proizvodov, ki se jih vgrajuje in ki so izvedeni po določeni recepturi. Del je sestavljen tudi iz odpadkov, del iz kamnin, na primer gline ali peska. Pod kontroliranimi pogoji se jih vgradi v proizvod in se jih obravnava kot inerten material. Naše meritve so nakazovale, da to ni čisto inerten material, da lahko še vedno predstavljajo tveganje za okolje. Za zdaj ni nadzora, kako so ti materiali grajeni. Mislim, da bi morali postopati po nekem previdnostnem načelu, saj gre za nove tehnike. Produkte bi morali z monitoringom spremljati na daljši rok."

Maja Ratej