Afganistan je prizorišče številnih izgubljenih vojn, tudi vojne proti korupciji, ki je imela pomembno vlogo pri tem, da je prišlo do epiloga, kot ga spremljamo. Kakšno vlogo je imela korupcija v vojni pod Hindukušem in kdo vse je ob tem koval dobičke, se je Gorazd Rečnik pogovarjal s predsedujočim prve mešane afganistansko-mednarodne protikorupcijske komisije Dragom Kosom.
Do letošnjega leta je mednarodna skupnost v civilno graditev Afganistana vložila 143 milijard dolarjev, za usposabljanje in opremo vojske so bile te številke še veliko večje. "Videli pa smo, kakšen je bil rezultat."
Korupcija je v vojni pod Hindukušem imela odločilno vlogo. Predsedujoči prve mešane afganistansko-mednarodne protikorupcijske komisije Drago Kos opisuje, kako je ves denar, s katerim se je financiralo delovanje afganistanske vojske in policije, prihajal od zunaj. To so s pridom izkoristili uradniki na ministrstvih in starešine v oboroženih formacijah in si polnili žepe na škodo navadnih vojakov in policistov. "To je privedlo do tega, da ko bi bilo treba nekaj resnega narediti proti talibanom, za to ni bilo nobene volje, želje. Moralna usposobljenost teh enot je bila na ničli."
"Starešine in uradniki so jim kradli plače, hrano, opremo, tudi orožje. Odškodnine pa so bile mizerne. V Džalalabadu nam je poveljnik takratne policijske postaje povedal, da njegovi fantje za izgubljeno nogo ali roko dobijo 80 dolarjev, če umrejo, pa družina dobi 250 dolarjev odškodnine."
Drago Kos je prepričan, da osnovni cilj ameriških partnerjev v Afganistanu ni bil usposobiti se za učinkovito obrambo. "Osnovni namen je bil čim več denarja strpati v žepe. Ves ta čas je bilo jasno, kaj se dogaja, da je tak način potrošnje denarja metanje denarja skozi okno – ne z lopato, ampak z bagerjem."
Pri tem se je pri raznih naložbah velik del denarja vračal nazaj k zahodnim podjetjem.
Za uradnike nižjega ranga je bila korupcija sredstvo za preživetje. "Pri plači 30 ali 50 dolarjev na mesec ob številčnih družinah, ki so včasih presegle 10, 15 članov, ni bilo možno preživeti. Mene je bolj bolelo, ko sem videl ministre, ki so se prevažali v avtomobilih, ki jih nisem videl niti v Združenih državah, in so živeli v hišah, ki jih ne vidiš niti na Beverly Hillsu."
"Naša komisija je začela delati pod okriljem Združenih narodov. Tam smo zdržali samo eno leto, ker smo ugotovili, da nam to škodi. Ko smo povedali, da delamo pod okriljem Združenih narodov, so se nam domačini začeli smejati, češ kako se boste vi borili proti korupciji, če delate za najbolj skorumpirano organizacijo v Afganistanu."
"Vsi, ki smo bili tam, smo govorili, da je treba preprečiti trgovino z mamili. Pogovarjal sem se s takratno ministrico za zdravje, zakaj enostavno ne pustijo ljudem, da proizvajajo mak in ga potem prodajo kupcem, ki bodo iz tega delali zdravila. Rekla je, da so to že poskušali, ampak so bile vse države proti temu, ker bi to ogrozilo položaj njihovih proizvajalcev maka. Gre za licemerstvo."
Talibani so to s pridom izkoriščali, trgovina z opijem je osnovni vir njihovih dohodkov. "Drugi vir je bil sam Nato. Logistika je morala plačevati, da je lahko mirno prečkala meje regij. Ta žep je šel naravnost v žepe talibanov. Če malo karikiram, so Američani financirali svojega lastnega sovražnika."
Prijatelji in znanci, ki jih je Drago Kos spoznal med svojim življenjem in delovanjem v Kabulu, mu zdaj pripovedujejo zelo hude zgodbe. "Talibani zdaj gredo od vrat do vrat in iščejo ljudi, ki so sodelovali s tujimi silami ali recimo tudi z nami. Z njimi neusmiljeno obračunavajo. Predvčerajšnjim sem izvedel za prijatelja, ki je, ko je ugotovil, da ga iščejo talibani, pobegnil od doma. Ko so prišli na njegov naslov in ga ni bilo doma, so pohabili njegovega mlajšega brata. Ko je to videla njegova mati, jo je zadel infarkt in so potem oba odpeljali v bolnišnico. Očetu so pa rekli, da če naslednjič mojega prijatelja ne bo doma, bodo ubili očeta. Jasno je, da talibani zdaj govorijo eno, delajo pa povsem drugo."
"Če ne bo odprtega spopada, bo gverilska vojna med uporniki in talibani. Ljudje bodo pa bodo nič krivi nič dolžni pri tem trpeli. Tudi če bodo preživeli, bo veliko vprašanje, ali bodo imeli kaj za jesti in se s čim greti. Šele potem bo prišlo vprašanje, ali bodo lahko hodili v šolo in dobili službo."
Kos opozarja, da se v Afganistanu dogaja velika kriza, ki bo povzročila veliko število mrtvih moških, žensk in otrok.
"Nisem vedel, ali naj se smejem ali jokam, ko je zunanji minister rekel, da bomo sprejeli pet Afganistancev."
