Iskanje
Družba Plinovodi na Laborah v Kranju načrtuje gradnjo 2.5 kilometra dolgega odseka plinovoda. Trasa prenosnega plinovoda bo ponekod potekala tudi po sredini kmetijskih zemljišč, čemur lastniki odločno nasprotujejo in opozarjajo da bo z obremenitvijo nepremičnine in vpisom služnosti v javno korist omejeno njihovo nadaljnje gospodarjenje ter prihodnje razpolaganje z zemljišči. V Plinovodih pojasnjujejo, da sprememba trase ni mogoča tudi zaradi predpisanih odmikov na ureditvenem območju. Na kranjski mestni občini pa pojasnjujejo, da je bil za to območje pred štirimi leti na mestnem svetu sprejet občinski podrobni prostorski načrt, v katerem je bila načrtovana tudi prestavitev in obnova prenosnih plinovodov. V času javne razgrnitve niso prejeli nobenih pripomb. Kmetje lastniki zdaj dobivajo vabila za ustne obravnave na kranjski upravni enoti, ki vodi postopke. V prizadevanjih za drugačno rešitev, pomembno za ohranitev kmetijskih zemljišč, pa najemajo odvetnike.
Družba Plinovodi na Laborah v Kranju načrtuje gradnjo 2.5 kilometra dolgega odseka plinovoda. Trasa prenosnega plinovoda bo ponekod potekala tudi po sredini kmetijskih zemljišč, čemur lastniki odločno nasprotujejo in opozarjajo da bo z obremenitvijo nepremičnine in vpisom služnosti v javno korist omejeno njihovo nadaljnje gospodarjenje ter prihodnje razpolaganje z zemljišči. V Plinovodih pojasnjujejo, da sprememba trase ni mogoča tudi zaradi predpisanih odmikov na ureditvenem območju. Na kranjski mestni občini pa pojasnjujejo, da je bil za to območje pred štirimi leti na mestnem svetu sprejet občinski podrobni prostorski načrt, v katerem je bila načrtovana tudi prestavitev in obnova prenosnih plinovodov. V času javne razgrnitve niso prejeli nobenih pripomb. Kmetje lastniki zdaj dobivajo vabila za ustne obravnave na kranjski upravni enoti, ki vodi postopke. V prizadevanjih za drugačno rešitev, pomembno za ohranitev kmetijskih zemljišč, pa najemajo odvetnike.
Biologija danes ni več le veda o opazovanju življenja, temveč znanost, ki vse bolj posega v temeljna družbena vprašanja – od zdravja in okolja do etike in moči odločanja. V času vzpona biotehnologije, hitrega izginjanja biodiverzitete in vse večjih okoljskih pritiskov se odpirajo vprašanja moči, odgovornosti in meja znanosti. V četrtkovem Vročem mikrofonu gostimo novega direktorja Nacionalnega inštituta za biologijo Anžeta Županiča. Z njim se bomo pogovarjali o vlogi biologije v 21. stoletju, o tem, zakaj politika usihanja biodiverzitete skoraj ne omenja in zakaj bi morali znanstvenikom pustiti, da so predvsem znanstveniki.
34 min • 05. 03. 2026
Napadi na Iran in regijo se nadaljujejo, spopadi na Bližnjem vzhodu se širijo na Libanon in po regiji. Iran medtem izvaja povračilne napade in oznanja zaprtje Hormuške ožine, ključne za svetovno trgovino z nafto. Kaos občutijo turisti, tudi slovenski, katerih del je že na poti z avtobusi proti Omanu, od koder jih bo v Slovenijo odpeljalo posebno letalo. Kje in kakšne pa so sploh meje nove vojne? Kako je z dodatnimi varnostnimi tveganji v regiji in tudi širše, kakšne bodo gospodarske in politične posledice? So pogajanja sploh še mogoča, koliko sta v resnici pomembna jedrski program in demokracija v Iranu? Zakaj se lahko smeji Putinu? Analiziramo in komentiramo z obramboslovko dr. Jeleno Juvan in mednarodnim politologom dr. Farisom Kočanom.
25 min • 03. 03. 2026
Zadnje čase pogosto govorimo o dolgotrajni oskrbi, ki je vroča, predvsem pa zelo pomembna tema. Kako o njej razmišljajo, kaj pričakujejo, potrebujejo in s kakšnimi izzivi se srečujejo osebe z demenco in njihovi svojci oziroma oskrbovalci?
38 min • 26. 02. 2026
Vsaka druga ženska v Sloveniji je žrtev psihičnih zlorab, vsaka peta doživlja tudi fizično nasilje, opozarjajo pri Društvu SOS telefon, eni od nevladnih organizacij, ki žrtvam pomaga na poti iz nasilja. Čeprav je načeloma področje pomoči tovrstnim žrtvam zakonodajno urejeno, pa je 67 umorov žensk v okoliščinah, povezanih z družinskim ali partnerskim nasiljem, umrlih med letoma 2014 in 2024, opomin, da nekatere žrtve ne dobijo pravočasnega in ustreznega odziva sistema. Kako nasilje deluje na žrtev in kakšne so sistemske prepreke, ki morda otežujejo iskanje pomoči in izhoda iz nasilja, smo govorili s svetovalko SOS telefona za pomoč ženskam in otrokom, žrtvam nasilja. Tem je lahko v pomoč tudi knjiga z naslovom V njeni koži, zbirka zgodb žensk, ki so zapustile nasilni odnos. Knjiga je brezplačno dostopna na spletni strani društva, kmalu pa bo dostopna tudi kot zvočnica.
27 min • 20. 02. 2026
Med slovensko mladino je raba angleščine vse pogostejša tako v vsakdanji medosebni komunikaciji kot na družbenih omrežjih. Angleški izrazi po njihovem mnenju delujejo bolj sproščeno, z uporabo angleščine so tudi bolje povezani z globalnim svetom, v katerem odraščajo. Uporabljajo jo tudi zaradi novih pojmov, ki se pojavijo, pa zanje (še) nimamo ustreznega slovenskega poimenovanja. Trend je vse bolj prisoten tudi v medijih in popularni kulturi. Strokovnjaki opozarjajo, da so spremembe v jeziku naravne in da večjezičnost praviloma bogati posameznika ter jezik kot tak, in poudarjajo, da angleščina ne izpodriva slovenščine, temveč sobiva z njo in se prilagaja novemu času. Bolj zaskrbljujoče je, da imajo mladi vse več težav z razumevanjem zahtevnejših besedil v maternem jeziku. Zato je pomembno, da so jim v slovenščini na voljo kakovostne vsebine, ki so jim blizu in v katerih se prepoznajo.
27 min • 05. 02. 2026
