Kadrovski bazeni na Balkanu se praznijo, velike gradbene projekte zdaj izvajajo tudi turški delavci. Kje živijo in v kakšnih razmerah delajo? O sistemskih vzrokih za aktualno dogajanje z Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice.

O sistemskih vzrokih za težave gradbenih delavcev iz tujine z Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice

Kadrovski bazeni na Balkanu se praznijo, velike gradbene projekte zdaj izvajajo tudi turški delavci. Kje živijo in v kakšnih razmerah delajo? "Očitno je, da se dogaja velik boj za kadre. To pomeni, da se praska po kadrovskih bazenih. Spomnim se, da je bila pred nekaj leti debata o tem, da bi sklenili sporazum o zaposlovanju, kot sta recimo med Slovenijo in Bosno ter Slovenijo in Srbijo, tudi z drugimi državami, recimo tudi z Ukrajino ali Moldavijo. Vidi se praskanje kadrovskih bazenov geografsko proti vzhodu," pove Goran Lukić iz Delavske svetovalnice.

"Iz delovne zakonodaje bi poudaril zadevo, in sicer delavec ima v obdobju sedmih zaporednih dni dela pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur."

Tempo delavcev, ki jih gradbeni konglomerati pošiljajo po svetu, da delajo na velikih infrastrukturnih projektih, je skrb vzbujajoč. "Predstavljajte si, kaj bo z njimi, ko bodo stari 35, 40 let. No, potem tudi tukaj logika odpove."

Kje smo v korelaciji s tem, kar se je pred več kot desetletjem dogajalo v Vegradu, SCT-ju in tako naprej? Ko so bila še velika slovenska podjetja, ki so izkoriščala tujo delovno silo?

"Vračamo se nazaj. Nikjer nismo napredovali. Mogoče smo za kakšno podjetje naredili lepšo piarovsko akcijo, je pa res, da takrat je bila to domača izkoriščevalska mreža, zdaj imamo pa konzorcije, v katere so različno vključena tudi tuja podjetja. Mogoče se je razpršenost kapitala povečala, poslovni model in načini izkoriščanja pa so ostali isti."

O razmerah turških delavcev pri nas smo že poročali. Prisluhnite tukaj.

Gorazd Rečnik