Iskanje
23 min • 28. 12. 2021
Čeprav je leto 2021 še vedno najboljh zaznamovala koronavirusna kriza, se oboroženi spopadi in kršenje človekovih pravic po svetu niso ustavili. Že 20 let jih od blizu preiskuje Donatella Rovera, ki je del krizne ekipe pri mednarodni organizaciji Amnesty International. V Vročem mikrofonu spregovori o dogajanju v Etiopiji, o paradigmi oddaljenih konfliktov v Evropi, zakaj se človek še vedno maščuje zob za zob in o tem, zakaj vedno bolj verjame v deklaracijo o človekovih pravicah.
Donatella Rovera, preiskovalka konfliktov, o dogajanju v Etiopiji, o tem, zakaj se človek še vedno maščuje zob za zob in o tem, zakaj vedno bolj verjame v deklaracijo o človekovih pravicah
Čeprav je leto 2021 še vedno najboljh zaznamovala koronavirusna kriza, se oboroženi spopadi in kršenje človekovih pravic po svetu niso ustavili. Že 20 let jih od blizu preiskuje Donatella Rovera, ki je del krizne ekipe pri mednarodni organizaciji Amnesty International.
Rojena v Italiji, očetu iz Argentine in mami Romkinji iz Romunije. Odraščala je v Franciji in se izobraževala v Veliki Britaniji. Zelo hitro jo je začelo zanimati, kaj se dogaja po svetu. "Identiteta kot nekakšna teritorialna pripadnost mi ne pomeni ničesar. Vseeno pa vidim, da se točno to manifestira v veliko konfliktih."
"Preiskovalci se raje osredotočamo na dejstva kot pa na interpretacije. Določena stran lahko ima povsem legitimne težnje, a jih potem izvršuje s kršenjem človekovih pravic, vojnimi zločini ali zločini proti človeštvu. To je hudo narobe.
Paradigma zob za zob, oko za oko je veliko bolj prisotna med nami, kot bi si želeli priznati. "Okoliščine človeškega obstoja so se res spremenile. Ampak človekova narava se fundamentalno ni spremenila. To je en dejavnik. Obstaja pa še en drug in sicer to, da obstajajo ljudje, ki so izgubili zaupanje v pravičnost in politiko. Predvsem zato, ker so bili priča nepravičnosti in ker so videli, da tisti, ki so izvrševali krivico, niso bili kaznovani. Zato izgubljajo upanje, da bi pravico kadarkoli doživeli. To jih žene k maščevanju. Obenem pa, če se storilci zelo resnih zločinov proti človeštvu zavedajo tega, da ne bodo kaznovani .... jih to vodi k še več zlorabam. Nekaznovanost je zelo nevarna, ljudem ne zadosti pravice, storilce pa opere odgovornosti. Nevarna pa je tudi zato, ker lahko vodi nekaznovane ljudi k še več grozodejstvom, saj izgubijo strah pred tem, da bi bili kaznovani. To je resnična nevarnost."
Čeprav je leto 2021 še vedno najboljh zaznamovala koronavirusna kriza, se oboroženi spopadi in kršenje človekovih pravic po svetu niso ustavili. Že 20 let jih od blizu preiskuje Donatella Rovera, ki je del krizne ekipe pri mednarodni organizaciji Amnesty International. V Vročem mikrofonu spregovori o dogajanju v Etiopiji, o paradigmi oddaljenih konfliktov v Evropi, zakaj se človek še vedno maščuje zob za zob in o tem, zakaj vedno bolj verjame v deklaracijo o človekovih pravicah.
Donatella Rovera, preiskovalka konfliktov, o dogajanju v Etiopiji, o tem, zakaj se človek še vedno maščuje zob za zob in o tem, zakaj vedno bolj verjame v deklaracijo o človekovih pravicah
Čeprav je leto 2021 še vedno najboljh zaznamovala koronavirusna kriza, se oboroženi spopadi in kršenje človekovih pravic po svetu niso ustavili. Že 20 let jih od blizu preiskuje Donatella Rovera, ki je del krizne ekipe pri mednarodni organizaciji Amnesty International.
Rojena v Italiji, očetu iz Argentine in mami Romkinji iz Romunije. Odraščala je v Franciji in se izobraževala v Veliki Britaniji. Zelo hitro jo je začelo zanimati, kaj se dogaja po svetu. "Identiteta kot nekakšna teritorialna pripadnost mi ne pomeni ničesar. Vseeno pa vidim, da se točno to manifestira v veliko konfliktih."
"Preiskovalci se raje osredotočamo na dejstva kot pa na interpretacije. Določena stran lahko ima povsem legitimne težnje, a jih potem izvršuje s kršenjem človekovih pravic, vojnimi zločini ali zločini proti človeštvu. To je hudo narobe.
Paradigma zob za zob, oko za oko je veliko bolj prisotna med nami, kot bi si želeli priznati. "Okoliščine človeškega obstoja so se res spremenile. Ampak človekova narava se fundamentalno ni spremenila. To je en dejavnik. Obstaja pa še en drug in sicer to, da obstajajo ljudje, ki so izgubili zaupanje v pravičnost in politiko. Predvsem zato, ker so bili priča nepravičnosti in ker so videli, da tisti, ki so izvrševali krivico, niso bili kaznovani. Zato izgubljajo upanje, da bi pravico kadarkoli doživeli. To jih žene k maščevanju. Obenem pa, če se storilci zelo resnih zločinov proti človeštvu zavedajo tega, da ne bodo kaznovani .... jih to vodi k še več zlorabam. Nekaznovanost je zelo nevarna, ljudem ne zadosti pravice, storilce pa opere odgovornosti. Nevarna pa je tudi zato, ker lahko vodi nekaznovane ljudi k še več grozodejstvom, saj izgubijo strah pred tem, da bi bili kaznovani. To je resnična nevarnost."
Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je v soboto v Paragvaju z zunanjimi ministri Argentine, Brazilije, Urugvaja in Paragvaja podpisal trgovinski dogovor med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Sporazum po 25 letih zahtevnih pogajanj ustvarja eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu s 700 milijoni potrošnikov. Kmetje in okoljevarstveniki sporazumu nasprotujejo. Včeraj je Evropski parlament Sodišče Evropske unije zaprosil za mnenje o tem, ali je trgovinski dogovor v skladu s pogodbami EU. Kakšni izračuni so v ozadju?
23 min • 22. 01. 2026
Novi zakon o dolgotrajni oskrbi ni zajel oseb s posebnimi potrebami, ki bivajo v petih posebnih in petnajstih kombiniranih zavodih v naši državi. Zanje še vedno velja zakon o socialnem varstvu. Pravice do dolgotrajne oskrbe pa tudi zaradi pomanjkanja prostora v DSO-jih zanje niso dosegljive. Uporabniki, ki potrebujejo posebne oblike varstva, se zaradi podražitev srečujejo z visokimi zneski na položnicah. Skupaj s svojci si namesto prezrtosti želijo enake obravnave, ki pa bo dosegljiva edino s spremembo zakonodaje.
16 min • 20. 01. 2026
Na ulicah Nuuka, glavnega mesta na Grenlandiji, tuji novinarji skoraj vsakega mimoidočega sprašujejo, kako se počuti ta trenutek. Prihodnost Grenlandije je zaradi čedalje bolj ostrih izjav ameriškega predsednika negotova. Ampak, kaj Donald Trump sploh hoče? So to nove arktične plovne poti? Redke surovine pod arktičnim ledom? Ali gre res zgolj in samo za varnost Združenih držav Amerike? Analitiki opozarjajo, da bi ameriško zavzetje z vojaškim posegom pomenilo konec zveze Nato. Kaj predstavlja bitka za Grenlandijo? Smo priča začetku velikih svetovnih sprememb?
25 min • 15. 01. 2026
Sistem brezplačne pravne pomoči (BPP) je namenjen tistim, ki si sicer odvetniške pomoči in s tem sodnega varstva ne bi zmogli plačati sami. Ima pa četrt stoletja stara zakonodaja tudi pomanjkljivosti, kot je (pre)visok vstopni cenzus in pa pasti, kot je obvezno vračilo pomoči, kar mnoge uporabnike preseneti. In čeprav je nujno potreben, sistem BPP s skokovito rastjo stroškov postaja finančno nevzdržen za državo, ki te stroške krije iz proračuna. Kako sistem deluje in kako bi lahko deloval bolje?
23 min • 08. 01. 2026
Po vojaški akciji, v kateri so ZDA v soboto sredi Caracasa zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in ga odpeljale v zapor v New Yorku, je na zahtevo Venezuele potekalo izredno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Geostrateške razmere se ob lahkotnih napovedih Donalda Trumpa o morebitnem posredovanju v Kolumbiji in na Kubi ter ob ozemeljskih apetitih po Grenlandiji dodatno zaostrujejo. Sogovornika: - Dr. Bojko Bučar, profesor mednarodnih odnosov na FDV - Dr. Vladimir Tismaneanu, ameriško-romunski politolog, Univerza Maryland
25 min • 06. 01. 2026
