Čeprav je leto 2021 še vedno najboljh zaznamovala koronavirusna kriza, se oboroženi spopadi in kršenje človekovih pravic po svetu niso ustavili. Že 20 let jih od blizu preiskuje Donatella Rovera, ki je del krizne ekipe pri mednarodni organizaciji Amnesty International. V Vročem mikrofonu spregovori o dogajanju v Etiopiji, o paradigmi oddaljenih konfliktov v Evropi, zakaj se človek še vedno maščuje zob za zob in o tem, zakaj vedno bolj verjame v deklaracijo o človekovih pravicah.
Donatella Rovera, preiskovalka konfliktov, o dogajanju v Etiopiji, o tem, zakaj se človek še vedno maščuje zob za zob in o tem, zakaj vedno bolj verjame v deklaracijo o človekovih pravicah
Čeprav je leto 2021 še vedno najboljh zaznamovala koronavirusna kriza, se oboroženi spopadi in kršenje človekovih pravic po svetu niso ustavili. Že 20 let jih od blizu preiskuje Donatella Rovera, ki je del krizne ekipe pri mednarodni organizaciji Amnesty International.
Rojena v Italiji, očetu iz Argentine in mami Romkinji iz Romunije. Odraščala je v Franciji in se izobraževala v Veliki Britaniji. Zelo hitro jo je začelo zanimati, kaj se dogaja po svetu. "Identiteta kot nekakšna teritorialna pripadnost mi ne pomeni ničesar. Vseeno pa vidim, da se točno to manifestira v veliko konfliktih."
"Preiskovalci se raje osredotočamo na dejstva kot pa na interpretacije. Določena stran lahko ima povsem legitimne težnje, a jih potem izvršuje s kršenjem človekovih pravic, vojnimi zločini ali zločini proti človeštvu. To je hudo narobe.
Paradigma zob za zob, oko za oko je veliko bolj prisotna med nami, kot bi si želeli priznati. "Okoliščine človeškega obstoja so se res spremenile. Ampak človekova narava se fundamentalno ni spremenila. To je en dejavnik. Obstaja pa še en drug in sicer to, da obstajajo ljudje, ki so izgubili zaupanje v pravičnost in politiko. Predvsem zato, ker so bili priča nepravičnosti in ker so videli, da tisti, ki so izvrševali krivico, niso bili kaznovani. Zato izgubljajo upanje, da bi pravico kadarkoli doživeli. To jih žene k maščevanju. Obenem pa, če se storilci zelo resnih zločinov proti človeštvu zavedajo tega, da ne bodo kaznovani .... jih to vodi k še več zlorabam. Nekaznovanost je zelo nevarna, ljudem ne zadosti pravice, storilce pa opere odgovornosti. Nevarna pa je tudi zato, ker lahko vodi nekaznovane ljudi k še več grozodejstvom, saj izgubijo strah pred tem, da bi bili kaznovani. To je resnična nevarnost."