Rekordna rast porabe antidepresivov med epidemijo

Opis epizode

Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da je poraba antidepresivov med prvim valom epidemije strmo narastla. Aprila je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.

Pri rasti antidepresivov gre za dolgoročni trend, ki so ga epidemija in omejitveni ukrepi močno okrepili. Po podatkih zavoda za zdravstveno zavarovanje smo v Sloveniji lani pojedli 1,9 milijona škatlic psihoanaleptikov, med katere spadajo antidepresivi. To pomeni, da so zdravniki predpisali 212 tisoč receptov več kot ob začetku desetletja. V prvih desetih letih tisočletja se je poraba antidepresivov več kot podvojila, v prvih petnajstih potrojila.

V zadnjih štirih letih je poraba dnevnih odmerkov antidepresivov narasla za več kot pet milijonov na leto, v primerjavi z letom 2010 pa za skoraj 15 milijonov. Skupaj smo v Sloveniji lani pojedli skoraj 48 milijonov dnevnih odmerkov antidepresivov, kar pomeni 130 tisoč odmerkov na dan.

V prvi polovici letošnjega leta je bilo izdanih 344 tisoč receptov za antidepresive, kar je 115 tisoč več kot v prvi polovici leta 2010.

Psihiatrinja in psihoterapevtka Breda Jelen Sobočan je prepričana, da slovenski psihiatri in tudi družinski zdravniki sicer znajo predpisovati antidepresive.

"Depresija je krvavenje duše in jo je nujno zdraviti." – Breda Jelen Sobočan

V Sloveniji smo po številu kliničnih psihologov v zdravstvenem sistemu na evropskem dnu, čeprav je, kot pojasnjuje klinična psihologinja, dr. Sana Čoderl Dobnik, pri blagih in zmernih oblikah depresivnih motenj dobra psihološka terapija dolgoročno lahko učinkovitejša pri reševanju problemov od antidepresivov.

"Dostopnost do psiholoških terapij je bistveno manjša, kot je dostopnost do medikamentoznih oblik zdravljenja." – dr. Sana Čoderl Dobnik

Družbene spremembe zadnjih desetletij se kažejo na duševnem zdravju ljudi.

"Spopadamo se s porastom duševnih stisk in duševnih motenj, s pandemijo se je ta rana še bolj odprla in so se težave pokazale. Pokazale so se tudi rakave rane zdravstvenega sistema v smislu slabe dostopnosti tako do pomoči psihiatrov, pedopsihiatrov, kliničnih psihologov v celotnem zdravstvenem sistemu." – dr. Sana Čoderl Dobnik

Breda Jelen Sobočan pravi, da v svoji ambulanti od krize 2008 ni bilo opaziti gospodarske rasti in regenaracije takratne krize. Opaža pa, da so številni ljudje že skoraj otrpli.

"Z neke ruralne družbe, ki je bila precej patriarhalna, paternalistična, kjer nisi smel biti svoj in imeti svojega obraza, smo prešli v atomizirano, tekmovalno, neoliberalistično, skrajno plenilsko in izolacijsko družbo, kjer od vrtca naprej otroke učimo, da se morajo boriti zase, samo zase in da so samo najboljši dovolj dobri, kdor zmaga, vzame vse, drugi so luzerji. V naši ruralni skupnosti nismo imeli niti dobre individuacije, da bi se sploh lahko na kaj postavili. Kot družba imamo izjemno slabo podstat osebnosti, ki je strašno ranljiva na sram, izolacijo, občutke krivde. Vse smo premešali in preskočili iz neke ruralne skupnosti, kjer ata povejo, kako bo, v to, da si za vse sam odgovoren. Če nisi najboljši, je to tvoja krivda." – Breda Jelen Sobočan

Na to podlago so prišli ukrepi, ki so pokazali tudi, kako pomembni so bili osebni zdravniki, z nedostopnostjo zdravstvenega sistema pa ljudje nimajo varnih točk, kamor bi se lahko zatekli. Dostopnosti do kliničnih psihologov je bila že pred epidemijo zelo slaba, zdaj pa je sploh ni.

Otroci in mladostniki so v epidemiji postali spregledana skupina. "Na njih smo pozabili, v družbi ne razmišljamo, kakšen dolgoročni vpliv na razvoj otrok imajo ukrepi," pravi Sana Čoderl Dobnik, ki opozarja tudi, da vznemirjeni starši težko pomirijo otroka in delujejo podporno. Starši pa so v teh razmerah še posebej obremenjeni in so vznemirjeni zaradi negotovosti: "V razpravah o ukrepih pogrešam razpravo o psihosocialnih posledicah."

"Ne moremo se dogovoriti, kako peljati odnos z virusom, družba pa nam razpada. Premagati moramo virus, uničujemo pa svojo civilizacijo." – Breda Jelen Sobočan

Breda Jelen Sobočan opozarja, da oblast vpliva na to, kdo, kako in s kakšnimi simptomi prihaja v psihiatrijo. Prepričana je, da je rast porabe antidepresivov odsev družbene fragmentacije, v kateri so se ljudje znašli.: "Ljudi potiskamo v občutek krivde in nezmožnosti, kako je drugim lahko tako dobro, nam pa ne gre. Nasilje in stvari, ki jih na žalost že vidimo, so resni alarmi. Ni se igrati z neraguliranim delom človeka in družbe." Tako psihiatrinja kot psihologinja sta prepričani, da tablete tega ne morejo rešiti.

Breda Jelen Sobočan pravi, da antidepresivov ni prijetno jemati, ljudje jih ne jemljejo z veseljem:

"To so zdravila, ki ob samem uvajanju povzročajo precej zoprnih stranskih učinkov. Ko se vzpostavi neko stabilno stanje jemanja, ljudje niti ne čutijo, da jih jemljejo. Niti jih ne poživijo niti ne vplivajo na njihovo učinkovitost, ampak so samo kot neka dodatna koža. Vedno pa obstaja to, da se morajo po večini odpovedati dobri spolnosti in to je tisto, pri čemer so dodatno frustrirani. Antidepresivov nihče ne jemlje, ker bi mu to bilo všeč ali ker bi bilo to moderno. Vzame manjše zlo. Odpove se delu življenja, ki bi bilo sicer drugačno, na račun tega, da je manj anksiozen, da čustveno zdrži, da lahko spi ponoči, da ima apetit, da lahko kontaktira z ljudmi, da ga ne preplavljajo črne misli."

Po izkušnjah Sane Čoderl Dobnik si ljudje želijo probleme reševati: "Ampak v Sloveniji imamo problem, da teh ljudi nimamo v zdravstvu kam poslati. Bojim se, da je predpisovanje antidepresivov nadomestek za to, ker pogovornih terapij primanjkuje."

Zgodovinskih travm ni dobro oživljati

"Predstava, da smo v obdobju epidemije v vojnem stanju, v ljudeh vzbuja še več neugodnih čustev, jih še bolj plaši, vznemirja, jezi, kar vse skupaj lahko vodi do nasilnih vedenj. Sporočilo, da gre za vojno stanje, ljudi v teh stresnih časih zagotovo ne pomirja. Bolj ko smo bili ljudje v zgodovini travmatizirani in bolj ko te travme niso bile zaceljene, bolj smo gnani v to, da te travme ponavljamo. Na ta način samo poglabljamo svoje stiske." – Sana Čoderl Dobnik

"Razne vojske, ki so šle čez naša območja, so puščale zelo hude travme, ki jih ni dobro oživljati. To je nujno ustaviti in začeti pomirjati." – Breda Jelen Sobočan