Iskanje
Cel svet danes zanima izid ameriških volitev, dogajanje v slovenski kulturi pa čez palec le dobrih 2 milijona ljudi. Nikoli povsem pojasnjeni zastoji pri financiranju slovenskega filma, spreminjanje zakonodaje in odlokov brez prave javne razprave, zapleti pri kadrovskih razpisih v javnih kulturnih zavodih, birokratski zapleti pri samozaposlenih v kulturi… Na prvi dan razglašene epidemije pa je Ministrstvo za kulturo 18 nevladnim organizacijam na Metelkovi 6 poslalo dopis o "prostovoljni sporazumni izselitvi". Ozadje tega dogajanja je
preverjala Nataša Štefe.
Izselitev nevladnikov iz Metelkove 6
Na prvi dan razglasitve epidemije je Ministrstvo za kulturo vsem 18 nevladnim organizacijam, društvom in zavodom, ki delujejo na Metelkovi 6, poslalo dopis o izselitvi zaradi obnove stavbe, ki da jo potrebuje zase. Dogodek je sprožil veliko odzivov, na spletu podpisujejo peticijo proti izselitvi, postavitev Aktiva delavk in delavcev v kulturi pred ministrstvom pa je minister Simoniti označil za grožnje s smrtjo ...
"Absurdno je to, da nas ven mečejo med epidemijo. To se ne dogaja v normalnih državah in Slovenija ni več normalna. Zdaj smo očitno dobili dva virusa, koronavirus in tega nenormalnega." – Katerina Mirovič, kustosinja in producentka, urednica, pod pokroviteljstvom zavoda Forum Ljubljana
Po napovedani deložaciji oziroma po ponudbi Ministrstva za kulturo, da se prostovoljno izselijo, so začeli uporabniki Metelkove 6 pripravljati seznam produkcije, ki se je nabrala v vseh letih, kar delujejo tam. Za zdaj so našteli več kot 560 domačih in mednarodnih projektov, 689 izdanih knjig, 309 revij in drugih publikacij, 42 organiziranih konferenc, več kot 700 okroglih miz, predavanj, delavnic in seminarjev, 178 organiziranih festivalov, več kot 150 odigranih predstav, več kot 1300 razstav, posnetih 166 dolgometražnih in kratkih filmov, več kot 1500 odigranih koncertov, 93 fonogramskih izdaj, več kot 950 programov za otroke in mladino. Seznam pa se še dopolnjuje.
Vsaj dva vidika pa sta bila v dogajanju po napovedi ministra za kulturo po izselitvi uporabnikov Metelkove 6 povsem spregledana, produkcija oziroma ustvarjalnost ter glas samih uporabnikov teh prostorov. Tudi zgodovinski kontekst te stavbe.
"Kako vzpostaviti dialog, ki te je razglasil za svojega sovražnika? Ga ni mogoče. Če te nekdo noče poslušati in govori mimo tebe, dialog ne more nastati. Ministrstvo za kulturo ne vodi dialoga in komunicira le enostransko. Zato ne vem, kje se skrivajo resnica in pravi odgovori." – Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij
Ta dva vidika pa sta bila spregledana predvsem zaradi glasnosti obeh argumentov Ministrstva za kulturo, zaradi katerih naj bi stavbo potrebovalo zase. Kot so zapisali, brezplačna najemnina in nujna obnova. Goran Forbici:
"To, da imajo na Metelkovi brezplačne prostore, ni niti narobe niti nič neobičajnega. V Sloveniji imamo kup nevladnih organizacij, ki imajo prostore v brezplačni uporabi. V tem primeru ne gre za miloščino države, pač pa za neki podporni ukrep, saj te organizacije državi pomagajo dosegati cilje."
Cel svet danes zanima izid ameriških volitev, dogajanje v slovenski kulturi pa čez palec le dobrih 2 milijona ljudi. Nikoli povsem pojasnjeni zastoji pri financiranju slovenskega filma, spreminjanje zakonodaje in odlokov brez prave javne razprave, zapleti pri kadrovskih razpisih v javnih kulturnih zavodih, birokratski zapleti pri samozaposlenih v kulturi… Na prvi dan razglašene epidemije pa je Ministrstvo za kulturo 18 nevladnim organizacijam na Metelkovi 6 poslalo dopis o "prostovoljni sporazumni izselitvi". Ozadje tega dogajanja je
preverjala Nataša Štefe.
Izselitev nevladnikov iz Metelkove 6
Na prvi dan razglasitve epidemije je Ministrstvo za kulturo vsem 18 nevladnim organizacijam, društvom in zavodom, ki delujejo na Metelkovi 6, poslalo dopis o izselitvi zaradi obnove stavbe, ki da jo potrebuje zase. Dogodek je sprožil veliko odzivov, na spletu podpisujejo peticijo proti izselitvi, postavitev Aktiva delavk in delavcev v kulturi pred ministrstvom pa je minister Simoniti označil za grožnje s smrtjo ...
"Absurdno je to, da nas ven mečejo med epidemijo. To se ne dogaja v normalnih državah in Slovenija ni več normalna. Zdaj smo očitno dobili dva virusa, koronavirus in tega nenormalnega." – Katerina Mirovič, kustosinja in producentka, urednica, pod pokroviteljstvom zavoda Forum Ljubljana
Po napovedani deložaciji oziroma po ponudbi Ministrstva za kulturo, da se prostovoljno izselijo, so začeli uporabniki Metelkove 6 pripravljati seznam produkcije, ki se je nabrala v vseh letih, kar delujejo tam. Za zdaj so našteli več kot 560 domačih in mednarodnih projektov, 689 izdanih knjig, 309 revij in drugih publikacij, 42 organiziranih konferenc, več kot 700 okroglih miz, predavanj, delavnic in seminarjev, 178 organiziranih festivalov, več kot 150 odigranih predstav, več kot 1300 razstav, posnetih 166 dolgometražnih in kratkih filmov, več kot 1500 odigranih koncertov, 93 fonogramskih izdaj, več kot 950 programov za otroke in mladino. Seznam pa se še dopolnjuje.
Vsaj dva vidika pa sta bila v dogajanju po napovedi ministra za kulturo po izselitvi uporabnikov Metelkove 6 povsem spregledana, produkcija oziroma ustvarjalnost ter glas samih uporabnikov teh prostorov. Tudi zgodovinski kontekst te stavbe.
"Kako vzpostaviti dialog, ki te je razglasil za svojega sovražnika? Ga ni mogoče. Če te nekdo noče poslušati in govori mimo tebe, dialog ne more nastati. Ministrstvo za kulturo ne vodi dialoga in komunicira le enostransko. Zato ne vem, kje se skrivajo resnica in pravi odgovori." – Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij
Ta dva vidika pa sta bila spregledana predvsem zaradi glasnosti obeh argumentov Ministrstva za kulturo, zaradi katerih naj bi stavbo potrebovalo zase. Kot so zapisali, brezplačna najemnina in nujna obnova. Goran Forbici:
"To, da imajo na Metelkovi brezplačne prostore, ni niti narobe niti nič neobičajnega. V Sloveniji imamo kup nevladnih organizacij, ki imajo prostore v brezplačni uporabi. V tem primeru ne gre za miloščino države, pač pa za neki podporni ukrep, saj te organizacije državi pomagajo dosegati cilje."
Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je v soboto v Paragvaju z zunanjimi ministri Argentine, Brazilije, Urugvaja in Paragvaja podpisal trgovinski dogovor med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Sporazum po 25 letih zahtevnih pogajanj ustvarja eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu s 700 milijoni potrošnikov. Kmetje in okoljevarstveniki sporazumu nasprotujejo. Včeraj je Evropski parlament Sodišče Evropske unije zaprosil za mnenje o tem, ali je trgovinski dogovor v skladu s pogodbami EU. Kakšni izračuni so v ozadju?
23 min • 22. 01. 2026
Novi zakon o dolgotrajni oskrbi ni zajel oseb s posebnimi potrebami, ki bivajo v petih posebnih in petnajstih kombiniranih zavodih v naši državi. Zanje še vedno velja zakon o socialnem varstvu. Pravice do dolgotrajne oskrbe pa tudi zaradi pomanjkanja prostora v DSO-jih zanje niso dosegljive. Uporabniki, ki potrebujejo posebne oblike varstva, se zaradi podražitev srečujejo z visokimi zneski na položnicah. Skupaj s svojci si namesto prezrtosti želijo enake obravnave, ki pa bo dosegljiva edino s spremembo zakonodaje.
16 min • 20. 01. 2026
Na ulicah Nuuka, glavnega mesta na Grenlandiji, tuji novinarji skoraj vsakega mimoidočega sprašujejo, kako se počuti ta trenutek. Prihodnost Grenlandije je zaradi čedalje bolj ostrih izjav ameriškega predsednika negotova. Ampak, kaj Donald Trump sploh hoče? So to nove arktične plovne poti? Redke surovine pod arktičnim ledom? Ali gre res zgolj in samo za varnost Združenih držav Amerike? Analitiki opozarjajo, da bi ameriško zavzetje z vojaškim posegom pomenilo konec zveze Nato. Kaj predstavlja bitka za Grenlandijo? Smo priča začetku velikih svetovnih sprememb?
25 min • 15. 01. 2026
Sistem brezplačne pravne pomoči (BPP) je namenjen tistim, ki si sicer odvetniške pomoči in s tem sodnega varstva ne bi zmogli plačati sami. Ima pa četrt stoletja stara zakonodaja tudi pomanjkljivosti, kot je (pre)visok vstopni cenzus in pa pasti, kot je obvezno vračilo pomoči, kar mnoge uporabnike preseneti. In čeprav je nujno potreben, sistem BPP s skokovito rastjo stroškov postaja finančno nevzdržen za državo, ki te stroške krije iz proračuna. Kako sistem deluje in kako bi lahko deloval bolje?
23 min • 08. 01. 2026
Po vojaški akciji, v kateri so ZDA v soboto sredi Caracasa zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in ga odpeljale v zapor v New Yorku, je na zahtevo Venezuele potekalo izredno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Geostrateške razmere se ob lahkotnih napovedih Donalda Trumpa o morebitnem posredovanju v Kolumbiji in na Kubi ter ob ozemeljskih apetitih po Grenlandiji dodatno zaostrujejo. Sogovornika: - Dr. Bojko Bučar, profesor mednarodnih odnosov na FDV - Dr. Vladimir Tismaneanu, ameriško-romunski politolog, Univerza Maryland
25 min • 06. 01. 2026
