Iskanje
Tvegano pije kar 43 odstotkov prebivalcev. Zaradi alkohola letno umre 2050 ljudi. Zdravstveni stroški znašajo 147 milijonov evrov, ki, če jim prištejemo še oceno drugih stroškov, kot so prometne nesreče, nasilje v družini in kriminalna dejanja, narastejo kar na 228 milijonov evrov. To je veliko manj od 103 milijonov, ki jih letno dobimo s trošarinami od alkohola. V naši kulturi si pogosto zakrivamo oči pred posledicami pitja alkohola, pri čemer si pomagamo tudi z različnimi miti o alkoholu. Nekateri tako verjamejo, da žganje pozdravi prehlad, da pitje piva koristi pri dojenju, ali da za slabokrvnost pomaga rdeče vino.
Živimo v tako imenovani "mokri kulturi", v kateri imamo zelo sprejemajoč in nekritičen odnos do pitja alkohola in tudi opijanja z njim
“Alkohol je del tradicije, del kulture, prisoten je v običajih. Če ne pijemo alkohola, običajno moramo razlagati, zakaj ne.” – Tadeja Hočevar, SOPA
Tvegano pije kar 43 odstotkov prebivalcev. Zaradi alkohola letno umre 2050 ljudi. Zdravstveni stroški znašajo 147 milijonov evrov, ki, če jim prištejemo še oceno drugih stroškov, kot so prometne nesreče, nasilje v družini in kriminalna dejanja, narastejo kar na 228 milijonov evrov. To je veliko več od 103 milijonov, ki jih letno dobimo s trošarinami od alkohola. V naši kulturi si pogosto zakrivamo oči pred posledicami pitja alkohola, pri čemer si pomagamo tudi z različnimi miti o alkoholu. Nekateri tako verjamejo, da žganje pozdravi prehlad, da pitje piva koristi pri dojenju, ali da za slabokrvnost pomaga rdeče vino.
Vodja projekta SOPA mag. Tadeja Hočevar z Nacionalnega inštituta za javno zdravja opozarja, da je alkohol toksin, ki škodljivo vpliva na skoraj vse organe in sisteme v telesu, zlasti možgane in jetra. Novejše raziskave kažejo, da že manjše količine alkohola lahko doprinesejo k razvoju raka. Pitje alkohola v resnici lahko povzroča slabokrvnost, povzroča pa lahko tudi motnje v strjevanju krvi. Je teratogen in ima negativne učinke na razvoj in rast ploda.
“Po uporabi alkohola med Slovenci in Francozi ni velikih razlik, so pa razlike v bremenu alkohola, torej negativnih posledicah. Vzorci pitja so v Franciji drugačni kot pri nas. Tam je značilno pitje manjših količin vina ob hrani. Pri nas se ga pije v večjih količinah.” – Tadeja Hočevar
Alkohol ni topen v maščevju, zato tudi pri debelejših ljudeh za razgradnjo ostaja približno enako površina. Zato močnejši ljudje, če to niso športniki z več mišičnega tkiva, ne prenesejo več. Za otroke in mladostnike je sprejemljiva meja pitja alkohola nič. Da za hitrejše treznjenje pomagajo črna kava, svež zrak, tuširanje z mrzlo vodo, ne drži. Ne poznamo načina, s katerim bi lahko razgradnjo alkohola pospešili. Raziskave kažejo, da varne meje pitja alkohola ni.
Kam po pomoč in podporo zaradi težav z alkoholom? Sopa.si.
Tvegano pije kar 43 odstotkov prebivalcev. Zaradi alkohola letno umre 2050 ljudi. Zdravstveni stroški znašajo 147 milijonov evrov, ki, če jim prištejemo še oceno drugih stroškov, kot so prometne nesreče, nasilje v družini in kriminalna dejanja, narastejo kar na 228 milijonov evrov. To je veliko manj od 103 milijonov, ki jih letno dobimo s trošarinami od alkohola. V naši kulturi si pogosto zakrivamo oči pred posledicami pitja alkohola, pri čemer si pomagamo tudi z različnimi miti o alkoholu. Nekateri tako verjamejo, da žganje pozdravi prehlad, da pitje piva koristi pri dojenju, ali da za slabokrvnost pomaga rdeče vino.
Živimo v tako imenovani "mokri kulturi", v kateri imamo zelo sprejemajoč in nekritičen odnos do pitja alkohola in tudi opijanja z njim
“Alkohol je del tradicije, del kulture, prisoten je v običajih. Če ne pijemo alkohola, običajno moramo razlagati, zakaj ne.” – Tadeja Hočevar, SOPA
Tvegano pije kar 43 odstotkov prebivalcev. Zaradi alkohola letno umre 2050 ljudi. Zdravstveni stroški znašajo 147 milijonov evrov, ki, če jim prištejemo še oceno drugih stroškov, kot so prometne nesreče, nasilje v družini in kriminalna dejanja, narastejo kar na 228 milijonov evrov. To je veliko več od 103 milijonov, ki jih letno dobimo s trošarinami od alkohola. V naši kulturi si pogosto zakrivamo oči pred posledicami pitja alkohola, pri čemer si pomagamo tudi z različnimi miti o alkoholu. Nekateri tako verjamejo, da žganje pozdravi prehlad, da pitje piva koristi pri dojenju, ali da za slabokrvnost pomaga rdeče vino.
Vodja projekta SOPA mag. Tadeja Hočevar z Nacionalnega inštituta za javno zdravja opozarja, da je alkohol toksin, ki škodljivo vpliva na skoraj vse organe in sisteme v telesu, zlasti možgane in jetra. Novejše raziskave kažejo, da že manjše količine alkohola lahko doprinesejo k razvoju raka. Pitje alkohola v resnici lahko povzroča slabokrvnost, povzroča pa lahko tudi motnje v strjevanju krvi. Je teratogen in ima negativne učinke na razvoj in rast ploda.
“Po uporabi alkohola med Slovenci in Francozi ni velikih razlik, so pa razlike v bremenu alkohola, torej negativnih posledicah. Vzorci pitja so v Franciji drugačni kot pri nas. Tam je značilno pitje manjših količin vina ob hrani. Pri nas se ga pije v večjih količinah.” – Tadeja Hočevar
Alkohol ni topen v maščevju, zato tudi pri debelejših ljudeh za razgradnjo ostaja približno enako površina. Zato močnejši ljudje, če to niso športniki z več mišičnega tkiva, ne prenesejo več. Za otroke in mladostnike je sprejemljiva meja pitja alkohola nič. Da za hitrejše treznjenje pomagajo črna kava, svež zrak, tuširanje z mrzlo vodo, ne drži. Ne poznamo načina, s katerim bi lahko razgradnjo alkohola pospešili. Raziskave kažejo, da varne meje pitja alkohola ni.
Kam po pomoč in podporo zaradi težav z alkoholom? Sopa.si.
Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je v soboto v Paragvaju z zunanjimi ministri Argentine, Brazilije, Urugvaja in Paragvaja podpisal trgovinski dogovor med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Sporazum po 25 letih zahtevnih pogajanj ustvarja eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu s 700 milijoni potrošnikov. Kmetje in okoljevarstveniki sporazumu nasprotujejo. Včeraj je Evropski parlament Sodišče Evropske unije zaprosil za mnenje o tem, ali je trgovinski dogovor v skladu s pogodbami EU. Kakšni izračuni so v ozadju?
23 min • 22. 01. 2026
Novi zakon o dolgotrajni oskrbi ni zajel oseb s posebnimi potrebami, ki bivajo v petih posebnih in petnajstih kombiniranih zavodih v naši državi. Zanje še vedno velja zakon o socialnem varstvu. Pravice do dolgotrajne oskrbe pa tudi zaradi pomanjkanja prostora v DSO-jih zanje niso dosegljive. Uporabniki, ki potrebujejo posebne oblike varstva, se zaradi podražitev srečujejo z visokimi zneski na položnicah. Skupaj s svojci si namesto prezrtosti želijo enake obravnave, ki pa bo dosegljiva edino s spremembo zakonodaje.
16 min • 20. 01. 2026
Na ulicah Nuuka, glavnega mesta na Grenlandiji, tuji novinarji skoraj vsakega mimoidočega sprašujejo, kako se počuti ta trenutek. Prihodnost Grenlandije je zaradi čedalje bolj ostrih izjav ameriškega predsednika negotova. Ampak, kaj Donald Trump sploh hoče? So to nove arktične plovne poti? Redke surovine pod arktičnim ledom? Ali gre res zgolj in samo za varnost Združenih držav Amerike? Analitiki opozarjajo, da bi ameriško zavzetje z vojaškim posegom pomenilo konec zveze Nato. Kaj predstavlja bitka za Grenlandijo? Smo priča začetku velikih svetovnih sprememb?
25 min • 15. 01. 2026
Sistem brezplačne pravne pomoči (BPP) je namenjen tistim, ki si sicer odvetniške pomoči in s tem sodnega varstva ne bi zmogli plačati sami. Ima pa četrt stoletja stara zakonodaja tudi pomanjkljivosti, kot je (pre)visok vstopni cenzus in pa pasti, kot je obvezno vračilo pomoči, kar mnoge uporabnike preseneti. In čeprav je nujno potreben, sistem BPP s skokovito rastjo stroškov postaja finančno nevzdržen za državo, ki te stroške krije iz proračuna. Kako sistem deluje in kako bi lahko deloval bolje?
23 min • 08. 01. 2026
Po vojaški akciji, v kateri so ZDA v soboto sredi Caracasa zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in ga odpeljale v zapor v New Yorku, je na zahtevo Venezuele potekalo izredno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Geostrateške razmere se ob lahkotnih napovedih Donalda Trumpa o morebitnem posredovanju v Kolumbiji in na Kubi ter ob ozemeljskih apetitih po Grenlandiji dodatno zaostrujejo. Sogovornika: - Dr. Bojko Bučar, profesor mednarodnih odnosov na FDV - Dr. Vladimir Tismaneanu, ameriško-romunski politolog, Univerza Maryland
25 min • 06. 01. 2026
