Iskanje
V marsikaterem športu težko določimo najboljšega slovenskega posameznika. V tenisu teh težav ni. Mima Jauševec je še vedno edina s posamičnim naslovom enega od štirih največjih turnirjev. Radijski športni časovni stroj se bo tokrat ustavil v letu 1977, ko je zmagala na odprtem teniškem prvenstvu Francije. Še danes se rada vrača na prizorišče svojega največjega uspeha. Jauševčeva je kar desetkrat zaigrala vsaj v četrtfinalu štirih največjih turnirjev, svoj zadnji finale pa v Parizu odigrala leta 1983. Mima Jauševec je največje slovensko teniško ime, pozneje je sodelovala in pomagala tudi pri razvoju prihodnjih generacij, bila kapetanka reprezentance in v Jugoslaviji dvakrat izbrana za športnico leta. V kakšnih razmerah se je razvila v eno najboljših igralk tedanjega časa, kako se je vzpenjala po teniški lestvici in kdo so njene naslednice? Odgovore ponuja tokratna epizoda Vrnitve v prihodnost z Luko Petričem, ki je poudaril tudi njeno prvo teniško avanturo v tujini.
Mima Jauševec − zmagovalka odprtega prvenstva Francije
V marsikaterem športu težko določimo najboljšega slovenskega posameznika. V tenisu teh težav ni. Mima Jauševec je še vedno edina s posamičnim naslovom enega od štirih največjih turnirjev.
Radijski športni časovni stroj se bo tokrat ustavil v letu 1977, ko je zmagala na odprtem teniškem prvenstvu Francije. Še danes se rada vrača na prizorišče svojega največjega uspeha. Jauševčeva je kar desetkrat zaigrala vsaj v četrtfinalu štirih največjih turnirjev, svoj zadnji finale pa v Parizu odigrala leta 1983.
Mima Jauševec je največje slovensko teniško ime, pozneje je sodelovala in pomagala tudi pri razvoju prihodnjih generacij, bila kapetanka reprezentance in v Jugoslaviji dvakrat izbrana za športnico leta.
V kakšnih razmerah se je razvila v eno najboljših igralk tedanjega časa, kako se je vzpenjala po teniški lestvici in kdo so njene naslednice? Odgovore ponuja tokratna epizoda Vrnitve v prihodnost z Luko Petričem, ki je poudaril tudi njeno prvo teniško avanturo v tujini.
V marsikaterem športu težko določimo najboljšega slovenskega posameznika. V tenisu teh težav ni. Mima Jauševec je še vedno edina s posamičnim naslovom enega od štirih največjih turnirjev. Radijski športni časovni stroj se bo tokrat ustavil v letu 1977, ko je zmagala na odprtem teniškem prvenstvu Francije. Še danes se rada vrača na prizorišče svojega največjega uspeha. Jauševčeva je kar desetkrat zaigrala vsaj v četrtfinalu štirih največjih turnirjev, svoj zadnji finale pa v Parizu odigrala leta 1983. Mima Jauševec je največje slovensko teniško ime, pozneje je sodelovala in pomagala tudi pri razvoju prihodnjih generacij, bila kapetanka reprezentance in v Jugoslaviji dvakrat izbrana za športnico leta. V kakšnih razmerah se je razvila v eno najboljših igralk tedanjega časa, kako se je vzpenjala po teniški lestvici in kdo so njene naslednice? Odgovore ponuja tokratna epizoda Vrnitve v prihodnost z Luko Petričem, ki je poudaril tudi njeno prvo teniško avanturo v tujini.
Mima Jauševec − zmagovalka odprtega prvenstva Francije
V marsikaterem športu težko določimo najboljšega slovenskega posameznika. V tenisu teh težav ni. Mima Jauševec je še vedno edina s posamičnim naslovom enega od štirih največjih turnirjev.
Radijski športni časovni stroj se bo tokrat ustavil v letu 1977, ko je zmagala na odprtem teniškem prvenstvu Francije. Še danes se rada vrača na prizorišče svojega največjega uspeha. Jauševčeva je kar desetkrat zaigrala vsaj v četrtfinalu štirih največjih turnirjev, svoj zadnji finale pa v Parizu odigrala leta 1983.
Mima Jauševec je največje slovensko teniško ime, pozneje je sodelovala in pomagala tudi pri razvoju prihodnjih generacij, bila kapetanka reprezentance in v Jugoslaviji dvakrat izbrana za športnico leta.
V kakšnih razmerah se je razvila v eno najboljših igralk tedanjega časa, kako se je vzpenjala po teniški lestvici in kdo so njene naslednice? Odgovore ponuja tokratna epizoda Vrnitve v prihodnost z Luko Petričem, ki je poudaril tudi njeno prvo teniško avanturo v tujini.
Radijski športni časovni stroj vrtimo tokrat v leto 2001, v zaključek domače nogometne sezone. Tokrat v središču pozornosti ni kakšen odmeven dosežek slovenskih športnikov na mednarodni ravni, temveč največje domače športno rivalstvo. Nogometni derbi med Olimpijo in Mariborom, ki je v zadnjem krogu odločil prvenstvo leta 2001. Kako se je izoblikoval slovenski nogometni derbi? Kdo so bili osrednji protagonisti skozi leta in kaj je v slovenskem nogometnem prostoru uspelo obema kluboma ob vzpostavljanju rivalstva? Kako so vzpone in padce klubov izkoristili rivali? Odgovore iščemo v pogovoru z Boštjanom Janežičem in Jožetom Pepevnikom, ki poudarjata notranje in zunanje dejavnike nogometnega derbija.
54 min • 15. 09. 2020
Slovenska hokejska reprezentanca si je leta 2001 prvič zagotovila nastop v skupini A svetovnega hokeja. Leta 2002 so naši hokejisti prvič nastopili na svetovnem prvenstvu med hokejsko elito. V nekdanji skupni državi so stik s svetovnim vrhom ponudile olimpijske igre, v samostojnosti pa je slovenski reprezentančni hokej na prvi vrhunec čakal do leta 2001. V dvorani Tivoli o napredovanju ni odločal medsebojni boj, ampak razlika v golih. Navijači so odštevali in se veselili 12. gola, ki je napovedoval hokejski raj. Tekma z Estonijo se je končala z izidom 16 : 0 in Slovenija se je prvič prebila med najboljše hokejske reprezentance. Kako je priplezala med najboljše? Kdaj je bila pred tem najbližje? Kdo so bili osrednji protagonisti in kako so bili povezani med seboj? Odgovore iščeva s hokejskim reporterjem Boštjanom Janežičem, ki se je pred 19 leti veselil v Tivoliju, skoraj dve desetletji pozneje povezujeva prvi in vse poznejše podvige slovenskega reprezentančnega hokeja.
52 min • 01. 09. 2020
Začetek prejšnjega stoletja je na Slovenskem šport zaznamoval predvsem Leon Štukelj, še vedno najuspešnejši slovenski olimpijec. Med prepoznavnimi slovenskimi obrazi v tujini pa je bil tudi dr. Milan Vidmar. Šahovski velemojster iz časov, ki so temu nazivu pripisovali boj za svetovnega prvaka. Milan Vidmar je bil med najuspešnejšimi šahisti svojega obdobja, dvakrat na pragu boja za naslov svetovnega prvaka, a je ostal brez njega. Njegova življenjska pot je zaznamovana doma in v tujini, še posebej pa je navdušil z gentlemansko potezo, ki je zaznamovala takratni šahovski svet. Z Aljažem Golčerjem in Matejem Hrastarjem razkrivamo svet šaha takrat in danes. Pripovedujemo zgodbo še vedno najuspešnejšega slovenskega šahista, vzpone in padce, in ugotavljamo, kakšna je slovenska šahovska prihodnost.
48 min • 25. 08. 2020
Slovenski judo je doživel čudovit razcvet v tem tisočletju. Kopico kolajn z evropskih in svetovnih prvenstev je s prvo olimpijsko kolajno v tem športu nadgradila Urška Žolnir, ki je v Londonu kot prva Slovenka na olimpijskih igrah v svojo čast slišala Zdravljico. Po bronu v Atenah in razočaranju v Pekingu je leta 2012 zasedla olimpijski prestol. Športni časovni stroj ponuja vpogled v olimpijsko pot Urške Žolnir, ki jo je uspešno nasledila Tina Trstenjak in poskrbela, da je olimpijski naslov v kategoriji do 63 kilogramov slovenski že vse od Londona. Kako je Urški Žolnir uspel preboj do vrha, kje se kujejo slovenske judoistične kolajne in koliko časa jih bo slovenski judo še neprekinjeno osvajal na velikih tekmovanjih? Z Daretom Ruparjem razglabljava tudi o spremembah v tej borilni veščini, ki se je na olimpijskem zemljevidu pojavila leta 1964 v Tokiu.
54 min • 18. 08. 2020
Navdušenje ob spremljanju Luke Dončića in Gorana Dragića v najmočnejši košarkarski ligi sovpada z njuno vlogo onstran Atlantika. Njuni predhodniki so orali ledino, Slovenija je imela pred poldrugim desetletjem v ligi kar šest košarkarjev. In če je večina samo sanjala o vlogi, ki jo imata ta hip najboljša slovenska košarkarja, tako Luka kot Goran še sanjata o šampionskih prstanih. Slovenija pa jih ima za prste ene roke. Po dva sta osvojila Beno Udrih in Saša Vujačić, prvega ob Benu s San Antoniem še Rašo Nesterović. Kako so se takrat v ligi uveljavljali evropski košarkarji, kašen je bil njihov prehod iz Evrope v Ameriko in kakšno vlogo so imeli pri naslovih prvakov? Kaj se je v tem času spremenilo? Zakaj je sen slehernega košarkarskega virtuoza prstan lige NBA in kakšno pot do njega sta izbrala Luka Dončić in Goran Dragić? Radijski športni časovni stroj se s Francijem Pavšerjem vrača v leta, ko je bila Slovenija čezmorska velesila. V čas, ko spremljanje tekem še ni bilo samoumevno in so naslovi v ligi NBA dražili slovensko javnost z mislijo na reprezentančni potencial. Vabljeni na košarkarsko popotovanje v preteklost.
54 min • 11. 08. 2020
