Iskanje
»Alpinistk v Sloveniji ni prav veliko morje, prej za en mali bazenček,« pravi Anja Petek, idejna vodja ženske alpinistične odprave Lalung 2024. V eni redkih ženskih alpinističnih odprav, ki jo je razpisala Planinska zveza Slovenije, so se ob Anji v indijsko Himalajo odpravile še Patricija Verdev, Ana Baumgartner in Urša Kešar in tam preplezale štiri prvenstvene smeri. Odmaknjeno območje, kjer so prebile dober mesec, je bilo pred njihovim prihodom slabo raziskano, saj je bilo zaradi političnih razlogov dolgo zaprto za obiskovalce in posledično tudi ni bilo konkretnih zemljevidov, ki bi jim prišli prav. So pa bili medvedi, ki so alpinistkam v baznem taboru precej otežili odpravo in po katerih so poimenovale eno od novih smeri Bear Camp. Tudi o tem, od kod druga tri imena Calm before the storm?, Connection in Here comes the sun, kot so dale ime 2000-metrski smeri po vzhodnem grebenu na šesttisočak Lalung I, so nam povedala alpinistke Anja Petek, Patricija Verdev, Ana Baumgartner in Urša Kešar.
»Alpinistk v Sloveniji ni prav veliko morje, prej za en mali bazenček,« pravi Anja Petek, idejna vodja ženske alpinistične odprave Lalung 2024. V eni redkih ženskih alpinističnih odprav, ki jo je razpisala Planinska zveza Slovenije, so se ob Anji v indijsko Himalajo odpravile še Patricija Verdev, Ana Baumgartner in Urša Kešar in tam preplezale štiri prvenstvene smeri. Odmaknjeno območje, kjer so prebile dober mesec, je bilo pred njihovim prihodom slabo raziskano, saj je bilo zaradi političnih razlogov dolgo zaprto za obiskovalce in posledično tudi ni bilo konkretnih zemljevidov, ki bi jim prišli prav. So pa bili medvedi, ki so alpinistkam v baznem taboru precej otežili odpravo in po katerih so poimenovale eno od novih smeri Bear Camp. Tudi o tem, od kod druga tri imena Calm before the storm?, Connection in Here comes the sun, kot so dale ime 2000-metrski smeri po vzhodnem grebenu na šesttisočak Lalung I, so nam povedala alpinistke Anja Petek, Patricija Verdev, Ana Baumgartner in Urša Kešar.
V Sloveniji imamo kar nekaj frančiškanskih knjižnic. Znamenita, poimenovana po jezikoslovcu patru Stanislavu Škrabcu, je na Kostanjevici nad Novo Gorico, malo manjša je v Nazarjah v Savinjski dolini, frančiškanski knjižnici sta tudi v Kopru in Novem mestu. Najstarejšo pa imamo v Ljubljani, v Frančiškanskem samostanu, poleg ene bolj obiskanih ljubljanskih cerkva, ki stoji na Prešernovem trgu. Zanjo so še pred leti večkrat rekli, da gre za najbogatejšo samostansko knjižnico na Slovenskem, a žal tudi najslabše urejeno. A po prenovi je drugače, knjižnica je zasijala v svoji bogatosti in konec lanskega leta odprla vrata tudi za javnost. Čeprav gre za samostansko knjižnico, ki velja tudi za našo najstarejšo knjižnično ustanovo, pa v skoraj 800-letni zgodovini ni hranila le teoloških knjig, ampak tudi knjige o obrti, zdravstvu in drugih znanostih z namenom, da bi služila ljudem. Ena dragocenejših knjig je druga izdaja Kopernikovega dela O revolucijah nebesnih sfer. O knjižnici, ob kateri je tudi muzej in pinakoteka, zbirka umetniških slik, nam je več povedal brat Jan Dominik Bogataj, arhivar, samostanski in provincialni knjižničar ter raziskovalec na Teološki fakulteti.
15 min • 25. 12. 2024
