Iskanje
10 min • 01. 06. 2022
V 2. delu niza oddaj o duševnem zdravju se pogovarjamo s tetovatorjem, gorskim reševalcem, amaterskim igralcem, glasbenikom, potapljačem in ambasadorjem kampanje Nisi okej? Povej naprej. Sašem Dudićem - Tavčijem. Zakaj ima lahko tudi človek, ki bi v sodobni družbi po vseh pričakovanjih moral veljati za uspešnega, duševne težave?
Kampanja Nisi okej? Povej naprej: V 2. delu niza oddaj o duševnem zdravju se pogovarjamo s tetovatorjem in ambasadorjem kampanje Sašem Dudićem - Tavčijem
Duševne težave so že od nekdaj prisotne v družbi in tudi življenjski tempo zadnjih let je pripomogel k povečanju duševnih stisk, zato so na Nacionanem inštitutu za javno zdravje oblikovali prvo nacionalno kampanjo proti stigmatizaciji duševnega zdravja Nisi okej? Povej naprej. Sašo Dudić - Tavči je tetovator, gorski reševalec, amaterski igralec, glasbenik, potapljač in lastnik veganske restavracije Tavči Kuhna. Zakaj ima lahko tudi človek, ki bi v sodobni družbi po vseh pričakovanjih moral veljati za uspešnega, duševne težave?
"V teh krogih, kjer sem se jaz gibal, kar sem jaz doživljal, se mi zdi, da so to stvari, ki jih mnogi mladi doživljajo v življenju, nič tako posebnega. Kljub temu pa se mi zdi, da je prav, da se o tem pogovarjamo, da se ukvarjamo s problemi in da obenem poskušamo stigme tudi razbijati. Že kot otrok sem imel lažje probleme z vključevanjem v družbo. Pozneje sem imel probleme s telesno težo, v eno skrajnost in v drugo, morebiti ne v skrajnost, ampak v obe smeri in potem vse, kar to prinese s seboj. Neke najstniške zadeve, ki pustijo posledice, kot so slaba samopodoba in samozavest. Če jih človek ne predela in se ukvarja z njimi, se začnejo kopičiti in se iz majhnih stvari delajo velike."
Zaradi želje, da bi prekinil slabe cikle, je začel hoditi na terapije, ki so ga na začetku strašile kot vsaka nova in nepoznana stvar. Spremljali so ga različni občutki. "Tudi zaradi tega, ker ko se na terapiji začneš malo bolj poglabljati v zadeve, se začnejo odpirati stvari, ki včasih niso tako prijetne in sploh ne veš, da so tam, dokler ne začneš to raziskovati. So pa nujno potrebne, da se o njih pogovarjaš in jih razčiščuješ, če jih seveda hočeš rešiti, tako da občutki so zelo mešani, od prve pa vse do danes. Ampak se mi zdi, da ko opaziš neke rezultate na sebi v nekih razmerjih, kjer si, je pa zelo dober občutek. Tisto zavedanje, okej, sem pa vseeno na točki, da lahko rečem, da sem delal na sebi in zavestno zdaj delam boljše, kot bi drugače. To je precej dober občutek."
V 2. delu niza oddaj o duševnem zdravju se pogovarjamo s tetovatorjem, gorskim reševalcem, amaterskim igralcem, glasbenikom, potapljačem in ambasadorjem kampanje Nisi okej? Povej naprej. Sašem Dudićem - Tavčijem. Zakaj ima lahko tudi človek, ki bi v sodobni družbi po vseh pričakovanjih moral veljati za uspešnega, duševne težave?
Kampanja Nisi okej? Povej naprej: V 2. delu niza oddaj o duševnem zdravju se pogovarjamo s tetovatorjem in ambasadorjem kampanje Sašem Dudićem - Tavčijem
Duševne težave so že od nekdaj prisotne v družbi in tudi življenjski tempo zadnjih let je pripomogel k povečanju duševnih stisk, zato so na Nacionanem inštitutu za javno zdravje oblikovali prvo nacionalno kampanjo proti stigmatizaciji duševnega zdravja Nisi okej? Povej naprej. Sašo Dudić - Tavči je tetovator, gorski reševalec, amaterski igralec, glasbenik, potapljač in lastnik veganske restavracije Tavči Kuhna. Zakaj ima lahko tudi človek, ki bi v sodobni družbi po vseh pričakovanjih moral veljati za uspešnega, duševne težave?
"V teh krogih, kjer sem se jaz gibal, kar sem jaz doživljal, se mi zdi, da so to stvari, ki jih mnogi mladi doživljajo v življenju, nič tako posebnega. Kljub temu pa se mi zdi, da je prav, da se o tem pogovarjamo, da se ukvarjamo s problemi in da obenem poskušamo stigme tudi razbijati. Že kot otrok sem imel lažje probleme z vključevanjem v družbo. Pozneje sem imel probleme s telesno težo, v eno skrajnost in v drugo, morebiti ne v skrajnost, ampak v obe smeri in potem vse, kar to prinese s seboj. Neke najstniške zadeve, ki pustijo posledice, kot so slaba samopodoba in samozavest. Če jih človek ne predela in se ukvarja z njimi, se začnejo kopičiti in se iz majhnih stvari delajo velike."
Zaradi želje, da bi prekinil slabe cikle, je začel hoditi na terapije, ki so ga na začetku strašile kot vsaka nova in nepoznana stvar. Spremljali so ga različni občutki. "Tudi zaradi tega, ker ko se na terapiji začneš malo bolj poglabljati v zadeve, se začnejo odpirati stvari, ki včasih niso tako prijetne in sploh ne veš, da so tam, dokler ne začneš to raziskovati. So pa nujno potrebne, da se o njih pogovarjaš in jih razčiščuješ, če jih seveda hočeš rešiti, tako da občutki so zelo mešani, od prve pa vse do danes. Ampak se mi zdi, da ko opaziš neke rezultate na sebi v nekih razmerjih, kjer si, je pa zelo dober občutek. Tisto zavedanje, okej, sem pa vseeno na točki, da lahko rečem, da sem delal na sebi in zavestno zdaj delam boljše, kot bi drugače. To je precej dober občutek."
V Sloveniji imamo kar nekaj frančiškanskih knjižnic. Znamenita, poimenovana po jezikoslovcu patru Stanislavu Škrabcu, je na Kostanjevici nad Novo Gorico, malo manjša je v Nazarjah v Savinjski dolini, frančiškanski knjižnici sta tudi v Kopru in Novem mestu. Najstarejšo pa imamo v Ljubljani, v Frančiškanskem samostanu, poleg ene bolj obiskanih ljubljanskih cerkva, ki stoji na Prešernovem trgu. Zanjo so še pred leti večkrat rekli, da gre za najbogatejšo samostansko knjižnico na Slovenskem, a žal tudi najslabše urejeno. A po prenovi je drugače, knjižnica je zasijala v svoji bogatosti in konec lanskega leta odprla vrata tudi za javnost. Čeprav gre za samostansko knjižnico, ki velja tudi za našo najstarejšo knjižnično ustanovo, pa v skoraj 800-letni zgodovini ni hranila le teoloških knjig, ampak tudi knjige o obrti, zdravstvu in drugih znanostih z namenom, da bi služila ljudem. Ena dragocenejših knjig je druga izdaja Kopernikovega dela O revolucijah nebesnih sfer. O knjižnici, ob kateri je tudi muzej in pinakoteka, zbirka umetniških slik, nam je več povedal brat Jan Dominik Bogataj, arhivar, samostanski in provincialni knjižničar ter raziskovalec na Teološki fakulteti.
15 min • 25. 12. 2024
