Iskanje
14 min • 25. 05. 2022
Bolezen opičje koze zadnje dni precej polni medije, tudi pri nas, potem ko so včeraj sporočili, da imamo tudi v Sloveniji prvi potrjeni primer te bolezni. Opičje koze sicer redko srečamo zunaj Afrike, zdaj pa je opaziti nepričakovan porast primerov po svetu, torej izven njenega običajnega kroga širjenja. Ob tem se skupaj s strokovno javnostjo sprašujemo, zakaj ta virus tokrat tako učinkovito potuje po svetu in ali imajo vse trenutno odkrite različice po svetu, ki so izven Afrike, skupen izvor? Maja Ratej se je po nekaj pojasnil odpravila na ljubljanski Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete k najkompetentnejši slovenski strokovnjakinji za živalske zoonoze profesorici Tatjani Avšič Županc.
Pogovor s strokovnjakinjo za virusne zoonoze, virologinjo in profesorico na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani Tatjano Avšič Županc
Bolezen opičje koze zadnje dni precej polni medije, tudi pri nas, potem ko so včeraj sporočili, da imamo tudi v Sloveniji prvi potrjeni primer te bolezni. Opičje koze sicer redko srečamo zunaj Afrike, zdaj pa je opaziti nepričakovan porast primerov po svetu, torej zunaj njenega običajnega kroga širjenja. Ob tem se skupaj s strokovno javnostjo sprašujemo, zakaj ta virus tokrat tako učinkovito potuje po svetu in ali imajo vse ta hip odkrite različice po svetu, ki so zunaj Afrike, skupen izvor? Po pojasnila smo se odpravili na ljubljanski Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete k ugledni slovenski strokovnjakinji, profesorici in virologinji Tatjani Avšič Županc.
"Primeri, ki so jih doslej potrdili v Evropi in drugih delih sveta, izvirajo iz nigerijske različice opičjih koz, ki povzroča blažjo obliko bolezni. Kolikor vem, še ni nobenega smrtnega primera."
Virus opičjih koz spada med tako imenovane viruse DNA, ki so zelo veliki in težje mutirajo, saj imajo učinkovit mehanizem, ki mutacije hitro in sproti odpravlja. Za ta virus obstajata dve cepivi, eno je registrirano tudi v Evropi, to je moderno modificirano cepivo proti črnim kozam, ki približno v 85 odstotkih ščiti tudi pred okužbo in boleznijo opičjih koz. Obstaja pa še specifično cepivo proti opičjim kozam, ki naj bi imelo precej višji odstotek zaščite, a ta hip še ni registrirano v Evropi.
"Znaki, ki nakazujejo na okužbo z virusom opičjih koz, so povišana temperatura, slabo počutje, bolečine v mišicah, otekle in boleče področne bezgavke, zelo kmalu se pojavi kožni izpuščaj. Ko se pojavijo kožni izpuščaji (običajno se najprej pojavijo na mestu vnosa, na mestu okužbe), je človek že kužen. Kužen ostane ves čas trajanja izpuščajev oziroma dokler kraste ne odpadejo, kar pa lahko traja tudi nekaj tednov. Po do zdaj znanih podatkih so bolniki, ki so se okužili in zboleli zunaj afriške celine, zelo dobro okrevali."
Bolezen opičje koze zadnje dni precej polni medije, tudi pri nas, potem ko so včeraj sporočili, da imamo tudi v Sloveniji prvi potrjeni primer te bolezni. Opičje koze sicer redko srečamo zunaj Afrike, zdaj pa je opaziti nepričakovan porast primerov po svetu, torej izven njenega običajnega kroga širjenja. Ob tem se skupaj s strokovno javnostjo sprašujemo, zakaj ta virus tokrat tako učinkovito potuje po svetu in ali imajo vse trenutno odkrite različice po svetu, ki so izven Afrike, skupen izvor? Maja Ratej se je po nekaj pojasnil odpravila na ljubljanski Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete k najkompetentnejši slovenski strokovnjakinji za živalske zoonoze profesorici Tatjani Avšič Županc.
Pogovor s strokovnjakinjo za virusne zoonoze, virologinjo in profesorico na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani Tatjano Avšič Županc
Bolezen opičje koze zadnje dni precej polni medije, tudi pri nas, potem ko so včeraj sporočili, da imamo tudi v Sloveniji prvi potrjeni primer te bolezni. Opičje koze sicer redko srečamo zunaj Afrike, zdaj pa je opaziti nepričakovan porast primerov po svetu, torej zunaj njenega običajnega kroga širjenja. Ob tem se skupaj s strokovno javnostjo sprašujemo, zakaj ta virus tokrat tako učinkovito potuje po svetu in ali imajo vse ta hip odkrite različice po svetu, ki so zunaj Afrike, skupen izvor? Po pojasnila smo se odpravili na ljubljanski Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete k ugledni slovenski strokovnjakinji, profesorici in virologinji Tatjani Avšič Županc.
"Primeri, ki so jih doslej potrdili v Evropi in drugih delih sveta, izvirajo iz nigerijske različice opičjih koz, ki povzroča blažjo obliko bolezni. Kolikor vem, še ni nobenega smrtnega primera."
Virus opičjih koz spada med tako imenovane viruse DNA, ki so zelo veliki in težje mutirajo, saj imajo učinkovit mehanizem, ki mutacije hitro in sproti odpravlja. Za ta virus obstajata dve cepivi, eno je registrirano tudi v Evropi, to je moderno modificirano cepivo proti črnim kozam, ki približno v 85 odstotkih ščiti tudi pred okužbo in boleznijo opičjih koz. Obstaja pa še specifično cepivo proti opičjim kozam, ki naj bi imelo precej višji odstotek zaščite, a ta hip še ni registrirano v Evropi.
"Znaki, ki nakazujejo na okužbo z virusom opičjih koz, so povišana temperatura, slabo počutje, bolečine v mišicah, otekle in boleče področne bezgavke, zelo kmalu se pojavi kožni izpuščaj. Ko se pojavijo kožni izpuščaji (običajno se najprej pojavijo na mestu vnosa, na mestu okužbe), je človek že kužen. Kužen ostane ves čas trajanja izpuščajev oziroma dokler kraste ne odpadejo, kar pa lahko traja tudi nekaj tednov. Po do zdaj znanih podatkih so bolniki, ki so se okužili in zboleli zunaj afriške celine, zelo dobro okrevali."
V Sloveniji imamo kar nekaj frančiškanskih knjižnic. Znamenita, poimenovana po jezikoslovcu patru Stanislavu Škrabcu, je na Kostanjevici nad Novo Gorico, malo manjša je v Nazarjah v Savinjski dolini, frančiškanski knjižnici sta tudi v Kopru in Novem mestu. Najstarejšo pa imamo v Ljubljani, v Frančiškanskem samostanu, poleg ene bolj obiskanih ljubljanskih cerkva, ki stoji na Prešernovem trgu. Zanjo so še pred leti večkrat rekli, da gre za najbogatejšo samostansko knjižnico na Slovenskem, a žal tudi najslabše urejeno. A po prenovi je drugače, knjižnica je zasijala v svoji bogatosti in konec lanskega leta odprla vrata tudi za javnost. Čeprav gre za samostansko knjižnico, ki velja tudi za našo najstarejšo knjižnično ustanovo, pa v skoraj 800-letni zgodovini ni hranila le teoloških knjig, ampak tudi knjige o obrti, zdravstvu in drugih znanostih z namenom, da bi služila ljudem. Ena dragocenejših knjig je druga izdaja Kopernikovega dela O revolucijah nebesnih sfer. O knjižnici, ob kateri je tudi muzej in pinakoteka, zbirka umetniških slik, nam je več povedal brat Jan Dominik Bogataj, arhivar, samostanski in provincialni knjižničar ter raziskovalec na Teološki fakulteti.
15 min • 25. 12. 2024
