Iskanje
11 min • 29. 03. 2022
Včeraj so nevladniki opozorili na težavo Inštituta za ohranjanje naravne dediščine Lutra, ki še vedno čaka na sopodpis pogodbe ministra za okolje Andreja Vizjaka in sofinanciranje komunikacijsko-informacijskega projekta LIFE BEAVER.
Včeraj so nevladniki opozorili na težavo Inštituta za ohranjanje naravne dediščine Lutra, ki še vedno čaka na sopodpis pogodbe ministra za okolje Andreja Vizjaka in sofinanciranje projekta LIFE BEAVER
Nevladne organizacije so resda različne, ampak kriteriji za presojo, ali delujejo na svojem področju strokovno in koristno za javni interes, ne bi smeli biti politični. Včeraj so nevladniki opozorili na težavo Inštituta za ohranjanje naravne dediščine Lutra, ki še vedno čaka na sopodpis pogodbe ministra za okolje Andreja Vizjaka in sofinanciranje komunikacijsko-informacijskega projekta LIFE BEAVER – Življenje z bobrom, mokrišči in podnebnimi spremembami. Ta projekt je že odobrila Evropska komisija in že poldrugo leto poteka pod pokroviteljstvom Lutre s hrvaškimi partnerji. Ob prijavi pred dvema letoma je bil projekt tudi usklajen z Ministrstvom za okolje, le da je to ministrstvo takrat vodil drug minister. Takratno pismo podpore, ki se je ob odobritvi Evropske komisije zavezalo tudi sofinanciranju, je s pooblastilom podpisala takratna generalna direktorica ministrstva za okolje Tanja Bolte. Skupna vrednost projekta LIFE BEAVER je skoraj 914.000 evrov; razrez financiranja je tak: Evropska komisija je zagotovila 56 odstotkov sredstev; Ministrstvo za okolje 20 odstotkov sredstev, torej 124.000 evrov, preostala sredstva pa je zagotovil Inštitut Lutra. Po navedbah Centra Nevladnih organizacij, ki pravno vodi projekt, je predstavnica ministrstva za okolje Lutro februarja lani obvestila, da je ministrstvo denar za projekt zagotovilo in Lutri posredovalo predlog pogodbe o sofinanciranju. Pogodbo so uskladili 16. februarja 2021, a je minister Vizjak ni podpisal. Projekt, ki se je začel septembra 2020, je medtem, kot rečeno, že globoko v teku, Lutra pa na državno sofinanciranje čaka 13 mesecev.
"Odtegovanje finančnih sredstev je ena izmed taktik izčrpavanja okoljskih nevladnih organizacij, ki so pravzaprav tiste organizacije, ki jim po zakonu ministrstvo nalaga in omogoča, da delujejo v javnem interesu, za zaščito narave in okolja. S tem, ko minister Vizjak ne podpiše pogodbe Lutri, se Slovenija odpoveduje težko pridobljenim evropskim sredstvom, ki bi jih morali sprejeti z odprtimi rokami. Morali bi reči, hvala, Lutra. Dodatna sredstva za ohranjanje ekosistemov, ki so prvi pogoj za življenje, so v korist vseh nas." – Gaja Brecelj iz Umanotere
Včeraj so nevladniki opozorili na težavo Inštituta za ohranjanje naravne dediščine Lutra, ki še vedno čaka na sopodpis pogodbe ministra za okolje Andreja Vizjaka in sofinanciranje komunikacijsko-informacijskega projekta LIFE BEAVER.
Včeraj so nevladniki opozorili na težavo Inštituta za ohranjanje naravne dediščine Lutra, ki še vedno čaka na sopodpis pogodbe ministra za okolje Andreja Vizjaka in sofinanciranje projekta LIFE BEAVER
Nevladne organizacije so resda različne, ampak kriteriji za presojo, ali delujejo na svojem področju strokovno in koristno za javni interes, ne bi smeli biti politični. Včeraj so nevladniki opozorili na težavo Inštituta za ohranjanje naravne dediščine Lutra, ki še vedno čaka na sopodpis pogodbe ministra za okolje Andreja Vizjaka in sofinanciranje komunikacijsko-informacijskega projekta LIFE BEAVER – Življenje z bobrom, mokrišči in podnebnimi spremembami. Ta projekt je že odobrila Evropska komisija in že poldrugo leto poteka pod pokroviteljstvom Lutre s hrvaškimi partnerji. Ob prijavi pred dvema letoma je bil projekt tudi usklajen z Ministrstvom za okolje, le da je to ministrstvo takrat vodil drug minister. Takratno pismo podpore, ki se je ob odobritvi Evropske komisije zavezalo tudi sofinanciranju, je s pooblastilom podpisala takratna generalna direktorica ministrstva za okolje Tanja Bolte. Skupna vrednost projekta LIFE BEAVER je skoraj 914.000 evrov; razrez financiranja je tak: Evropska komisija je zagotovila 56 odstotkov sredstev; Ministrstvo za okolje 20 odstotkov sredstev, torej 124.000 evrov, preostala sredstva pa je zagotovil Inštitut Lutra. Po navedbah Centra Nevladnih organizacij, ki pravno vodi projekt, je predstavnica ministrstva za okolje Lutro februarja lani obvestila, da je ministrstvo denar za projekt zagotovilo in Lutri posredovalo predlog pogodbe o sofinanciranju. Pogodbo so uskladili 16. februarja 2021, a je minister Vizjak ni podpisal. Projekt, ki se je začel septembra 2020, je medtem, kot rečeno, že globoko v teku, Lutra pa na državno sofinanciranje čaka 13 mesecev.
"Odtegovanje finančnih sredstev je ena izmed taktik izčrpavanja okoljskih nevladnih organizacij, ki so pravzaprav tiste organizacije, ki jim po zakonu ministrstvo nalaga in omogoča, da delujejo v javnem interesu, za zaščito narave in okolja. S tem, ko minister Vizjak ne podpiše pogodbe Lutri, se Slovenija odpoveduje težko pridobljenim evropskim sredstvom, ki bi jih morali sprejeti z odprtimi rokami. Morali bi reči, hvala, Lutra. Dodatna sredstva za ohranjanje ekosistemov, ki so prvi pogoj za življenje, so v korist vseh nas." – Gaja Brecelj iz Umanotere
V Sloveniji imamo kar nekaj frančiškanskih knjižnic. Znamenita, poimenovana po jezikoslovcu patru Stanislavu Škrabcu, je na Kostanjevici nad Novo Gorico, malo manjša je v Nazarjah v Savinjski dolini, frančiškanski knjižnici sta tudi v Kopru in Novem mestu. Najstarejšo pa imamo v Ljubljani, v Frančiškanskem samostanu, poleg ene bolj obiskanih ljubljanskih cerkva, ki stoji na Prešernovem trgu. Zanjo so še pred leti večkrat rekli, da gre za najbogatejšo samostansko knjižnico na Slovenskem, a žal tudi najslabše urejeno. A po prenovi je drugače, knjižnica je zasijala v svoji bogatosti in konec lanskega leta odprla vrata tudi za javnost. Čeprav gre za samostansko knjižnico, ki velja tudi za našo najstarejšo knjižnično ustanovo, pa v skoraj 800-letni zgodovini ni hranila le teoloških knjig, ampak tudi knjige o obrti, zdravstvu in drugih znanostih z namenom, da bi služila ljudem. Ena dragocenejših knjig je druga izdaja Kopernikovega dela O revolucijah nebesnih sfer. O knjižnici, ob kateri je tudi muzej in pinakoteka, zbirka umetniških slik, nam je več povedal brat Jan Dominik Bogataj, arhivar, samostanski in provincialni knjižničar ter raziskovalec na Teološki fakulteti.
15 min • 25. 12. 2024
