Iskanje
Portualska kuharska mojstra Mauro Loureiro in Abilio Guerreiro sta prejšnji teden v okviru programa Erasmus+ kot mentorja gostovala na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor. Med drugim sta pripravilia najznamenitejšo portugalsko slaščico pasteis de nata in spoznavala slovenske. Preizkusila sta se tudi v peki potiice. IIn kako si na Portugalskem zasladijo praznike?
Kako si na Portugalskem zasladijo praznike?
Mauro Loureiro in Abilio Guerreiro sta predavatelja na dveh od dvanajstih portugalskih šol, kjer učijo veščin kulinarike, gostinstva, hotelirstva in turizma. Loureiro je iz osrednjega dela Portugalske, iz zaledja Lizbone; Guerreiro pa z juga dežele, iz regije Faro. Sta priznana kuharska mojstra in nista specializirana samo za sladice.
Pravita, da so Portugalci bolj naklonjeni slanim jedem, in ne pozabita omeniti, da je tudi portugalska kulinarika pomemben del mediteranske diete, ki jo je Unesco uvrstil na seznam nesnovne kulturne dediščine.
V božičnem času pečejo v krogu družine. Posebej značilno za ta čas je tako imenovano kraljevo pecivo oziroma kraljevi kruh iz kvašenega testa s kandiranim sadjem. Za ta čas je značilna tudi tradicionalna sladica pasteis de nata, mandljeva in korenčkova pita. Uporabljajo veliko sladkorja in jajčnih rumenjakov, to pa izhaja iz prav posebne tradicije – nune so namreč v samostanih že pred stoletji z beljaki škrobile oblačila, rumenjake pa porabile v kuhinji. In tako še danes v božičnem času za peko uporabljajo veliko jajčnih rumenjakov in sladkorja.
Mauro Loureiro in Abilio Guerreiro sta prejšnji teden v okviru programa Erasmus+ kot mentorja gostovala na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor, kjer se lahko pohvalijo, da so njihovo restavracijo Sedem uvrstili v Michelinov vodnik.
Med drugim sta pripravila najznamenitejšo portugalsko slaščico pasteis de nata in spoznavala slovenske. Preizkusila sta se tudi v peki potice.
Portualska kuharska mojstra Mauro Loureiro in Abilio Guerreiro sta prejšnji teden v okviru programa Erasmus+ kot mentorja gostovala na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor. Med drugim sta pripravilia najznamenitejšo portugalsko slaščico pasteis de nata in spoznavala slovenske. Preizkusila sta se tudi v peki potiice. IIn kako si na Portugalskem zasladijo praznike?
Kako si na Portugalskem zasladijo praznike?
Mauro Loureiro in Abilio Guerreiro sta predavatelja na dveh od dvanajstih portugalskih šol, kjer učijo veščin kulinarike, gostinstva, hotelirstva in turizma. Loureiro je iz osrednjega dela Portugalske, iz zaledja Lizbone; Guerreiro pa z juga dežele, iz regije Faro. Sta priznana kuharska mojstra in nista specializirana samo za sladice.
Pravita, da so Portugalci bolj naklonjeni slanim jedem, in ne pozabita omeniti, da je tudi portugalska kulinarika pomemben del mediteranske diete, ki jo je Unesco uvrstil na seznam nesnovne kulturne dediščine.
V božičnem času pečejo v krogu družine. Posebej značilno za ta čas je tako imenovano kraljevo pecivo oziroma kraljevi kruh iz kvašenega testa s kandiranim sadjem. Za ta čas je značilna tudi tradicionalna sladica pasteis de nata, mandljeva in korenčkova pita. Uporabljajo veliko sladkorja in jajčnih rumenjakov, to pa izhaja iz prav posebne tradicije – nune so namreč v samostanih že pred stoletji z beljaki škrobile oblačila, rumenjake pa porabile v kuhinji. In tako še danes v božičnem času za peko uporabljajo veliko jajčnih rumenjakov in sladkorja.
Mauro Loureiro in Abilio Guerreiro sta prejšnji teden v okviru programa Erasmus+ kot mentorja gostovala na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor, kjer se lahko pohvalijo, da so njihovo restavracijo Sedem uvrstili v Michelinov vodnik.
Med drugim sta pripravila najznamenitejšo portugalsko slaščico pasteis de nata in spoznavala slovenske. Preizkusila sta se tudi v peki potice.
V Sloveniji imamo kar nekaj frančiškanskih knjižnic. Znamenita, poimenovana po jezikoslovcu patru Stanislavu Škrabcu, je na Kostanjevici nad Novo Gorico, malo manjša je v Nazarjah v Savinjski dolini, frančiškanski knjižnici sta tudi v Kopru in Novem mestu. Najstarejšo pa imamo v Ljubljani, v Frančiškanskem samostanu, poleg ene bolj obiskanih ljubljanskih cerkva, ki stoji na Prešernovem trgu. Zanjo so še pred leti večkrat rekli, da gre za najbogatejšo samostansko knjižnico na Slovenskem, a žal tudi najslabše urejeno. A po prenovi je drugače, knjižnica je zasijala v svoji bogatosti in konec lanskega leta odprla vrata tudi za javnost. Čeprav gre za samostansko knjižnico, ki velja tudi za našo najstarejšo knjižnično ustanovo, pa v skoraj 800-letni zgodovini ni hranila le teoloških knjig, ampak tudi knjige o obrti, zdravstvu in drugih znanostih z namenom, da bi služila ljudem. Ena dragocenejših knjig je druga izdaja Kopernikovega dela O revolucijah nebesnih sfer. O knjižnici, ob kateri je tudi muzej in pinakoteka, zbirka umetniških slik, nam je več povedal brat Jan Dominik Bogataj, arhivar, samostanski in provincialni knjižničar ter raziskovalec na Teološki fakulteti.
15 min • 25. 12. 2024
