Iskanje
Reportaža z včerajšnjega dogajanja na ljubljanskih ulicah.
Reportaža z včerajšnjega dogajanja na ljubljanskih ulicah
V središču Ljubljane je včeraj znova potekal shod protestnikov, ki zahtevajo odpravo ukrepov in predčasne volitve. Proteste so zaznamovali izgredi in obširna uporaba solzivca in vodnega topa. Dogajanje na ljubljanskih ulicah je spremljal tudi Gorazd Rečnik.
"Glavno sporočilo policije in vlade je pravzaprav to, da tega protesta ne sme biti, ker je vlada tako odločila. S tem, ko poskuša policija razbiti proteste, spodbuja razvoj protesta v razgrajanje. In mislim, da to zelo veliko pove o naravi te oblasti. In to, kar se danes dogaja na ulicah v središču Ljubljane, je pravzaprav spopad političnih konceptov – avtoritarnega na eni strani in neposredne aktivacije navadnih ljudi, ki se poskušajo iti ne le neposredno demokracijo, ampak samo izražanje gneva, na drugi strani." – sociolog dr.
Gorazd Kovačič z Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Reportaža z včerajšnjega dogajanja na ljubljanskih ulicah.
Reportaža z včerajšnjega dogajanja na ljubljanskih ulicah
V središču Ljubljane je včeraj znova potekal shod protestnikov, ki zahtevajo odpravo ukrepov in predčasne volitve. Proteste so zaznamovali izgredi in obširna uporaba solzivca in vodnega topa. Dogajanje na ljubljanskih ulicah je spremljal tudi Gorazd Rečnik.
"Glavno sporočilo policije in vlade je pravzaprav to, da tega protesta ne sme biti, ker je vlada tako odločila. S tem, ko poskuša policija razbiti proteste, spodbuja razvoj protesta v razgrajanje. In mislim, da to zelo veliko pove o naravi te oblasti. In to, kar se danes dogaja na ulicah v središču Ljubljane, je pravzaprav spopad političnih konceptov – avtoritarnega na eni strani in neposredne aktivacije navadnih ljudi, ki se poskušajo iti ne le neposredno demokracijo, ampak samo izražanje gneva, na drugi strani." – sociolog dr.
Gorazd Kovačič z Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
V Sloveniji imamo kar nekaj frančiškanskih knjižnic. Znamenita, poimenovana po jezikoslovcu patru Stanislavu Škrabcu, je na Kostanjevici nad Novo Gorico, malo manjša je v Nazarjah v Savinjski dolini, frančiškanski knjižnici sta tudi v Kopru in Novem mestu. Najstarejšo pa imamo v Ljubljani, v Frančiškanskem samostanu, poleg ene bolj obiskanih ljubljanskih cerkva, ki stoji na Prešernovem trgu. Zanjo so še pred leti večkrat rekli, da gre za najbogatejšo samostansko knjižnico na Slovenskem, a žal tudi najslabše urejeno. A po prenovi je drugače, knjižnica je zasijala v svoji bogatosti in konec lanskega leta odprla vrata tudi za javnost. Čeprav gre za samostansko knjižnico, ki velja tudi za našo najstarejšo knjižnično ustanovo, pa v skoraj 800-letni zgodovini ni hranila le teoloških knjig, ampak tudi knjige o obrti, zdravstvu in drugih znanostih z namenom, da bi služila ljudem. Ena dragocenejših knjig je druga izdaja Kopernikovega dela O revolucijah nebesnih sfer. O knjižnici, ob kateri je tudi muzej in pinakoteka, zbirka umetniških slik, nam je več povedal brat Jan Dominik Bogataj, arhivar, samostanski in provincialni knjižničar ter raziskovalec na Teološki fakulteti.
15 min • 25. 12. 2024
