Iskanje
10 min • 02. 09. 2020
Velike težave imajo številni javni servisi po Evropi, tudi britanski BBC. Gorazd Rečnik pogovarjal s predavateljem na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, anglistom in sociologom kulture dr. Nikolaijem Jeffsom.
Velike težave imajo številni javni servisi po Evropi, tudi britanski BBC, opozarja dr. Nikolai Jeffs
BBC je pod vlado Borisa Johnsona še pod večjim pritiskom kot prej, pojasnjuje anglist in sociolog kulture dr. Nikolai Jeffs, ki se sprašuje, kako dolgo bo britanski javni medij še lahko živel od naročnin. BBC se v celoti financira iz naročnin, slovenski RTV pa namenja prostor tudi oglasom. Politične težnje, da bi se delež financiranja od oglasov še povečal, se Jeffsu zdijo nesprejemljive, še več, meni, da bi morali razmišljati o tem, da bi bil javni servis, ki ne bi smel tekmovati s komercialnimi mediji, povsem brez oglasov.
"Seveda je treba tisto, kar je že pridobljeno, braniti, ampak ne razumem, zakaj se ne bi moglo iti še naprej, torej da se širijo pravice, možnosti in tako naprej."
Predavatelj na Fakulteti za humanistične študije v Kopru opaža, da to zakonodajo spremlja neka slaba vera glede tega, kdaj je bila predložena, koliko dni je bilo namenjeno razpravi itn.
"Razlika med komercialnimi in javnimi mediji, ki je že zdaj po mojem mnenju premajhna, se bo samo še zmanjšala. Potrdilo se bo tudi, da si oblast dejansko lahko podreja tudi javne servise, da bo to načelo obveljalo. Ko se oblast zamenja, se bo šlo iz ene skrajnosti v drugo."
Degradacija vseh javnih servisov, kot so izobraževanje, zdravstvo, javni mediji, je del neoliberalne agende. "To je skupno, torej podrediti jih zasebnim interesom in potem je to mogoče še lažje usmerjati v skladu z določenimi političnimi interesi in seveda tudi v skladu s profitno logiko."
Velike težave imajo številni javni servisi po Evropi, tudi britanski BBC. Gorazd Rečnik pogovarjal s predavateljem na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, anglistom in sociologom kulture dr. Nikolaijem Jeffsom.
Velike težave imajo številni javni servisi po Evropi, tudi britanski BBC, opozarja dr. Nikolai Jeffs
BBC je pod vlado Borisa Johnsona še pod večjim pritiskom kot prej, pojasnjuje anglist in sociolog kulture dr. Nikolai Jeffs, ki se sprašuje, kako dolgo bo britanski javni medij še lahko živel od naročnin. BBC se v celoti financira iz naročnin, slovenski RTV pa namenja prostor tudi oglasom. Politične težnje, da bi se delež financiranja od oglasov še povečal, se Jeffsu zdijo nesprejemljive, še več, meni, da bi morali razmišljati o tem, da bi bil javni servis, ki ne bi smel tekmovati s komercialnimi mediji, povsem brez oglasov.
"Seveda je treba tisto, kar je že pridobljeno, braniti, ampak ne razumem, zakaj se ne bi moglo iti še naprej, torej da se širijo pravice, možnosti in tako naprej."
Predavatelj na Fakulteti za humanistične študije v Kopru opaža, da to zakonodajo spremlja neka slaba vera glede tega, kdaj je bila predložena, koliko dni je bilo namenjeno razpravi itn.
"Razlika med komercialnimi in javnimi mediji, ki je že zdaj po mojem mnenju premajhna, se bo samo še zmanjšala. Potrdilo se bo tudi, da si oblast dejansko lahko podreja tudi javne servise, da bo to načelo obveljalo. Ko se oblast zamenja, se bo šlo iz ene skrajnosti v drugo."
Degradacija vseh javnih servisov, kot so izobraževanje, zdravstvo, javni mediji, je del neoliberalne agende. "To je skupno, torej podrediti jih zasebnim interesom in potem je to mogoče še lažje usmerjati v skladu z določenimi političnimi interesi in seveda tudi v skladu s profitno logiko."
V Sloveniji imamo kar nekaj frančiškanskih knjižnic. Znamenita, poimenovana po jezikoslovcu patru Stanislavu Škrabcu, je na Kostanjevici nad Novo Gorico, malo manjša je v Nazarjah v Savinjski dolini, frančiškanski knjižnici sta tudi v Kopru in Novem mestu. Najstarejšo pa imamo v Ljubljani, v Frančiškanskem samostanu, poleg ene bolj obiskanih ljubljanskih cerkva, ki stoji na Prešernovem trgu. Zanjo so še pred leti večkrat rekli, da gre za najbogatejšo samostansko knjižnico na Slovenskem, a žal tudi najslabše urejeno. A po prenovi je drugače, knjižnica je zasijala v svoji bogatosti in konec lanskega leta odprla vrata tudi za javnost. Čeprav gre za samostansko knjižnico, ki velja tudi za našo najstarejšo knjižnično ustanovo, pa v skoraj 800-letni zgodovini ni hranila le teoloških knjig, ampak tudi knjige o obrti, zdravstvu in drugih znanostih z namenom, da bi služila ljudem. Ena dragocenejših knjig je druga izdaja Kopernikovega dela O revolucijah nebesnih sfer. O knjižnici, ob kateri je tudi muzej in pinakoteka, zbirka umetniških slik, nam je več povedal brat Jan Dominik Bogataj, arhivar, samostanski in provincialni knjižničar ter raziskovalec na Teološki fakulteti.
15 min • 25. 12. 2024
