Na Kemijskem inštitutu so dopoldne predstavili prve rezultate predkliničnega testiranja prvega slovenskega kandidata za cepivo proti koronavirusni bolezni covid 19. Trenutno je po svetu znanih 233 kandidatov za cepivo, nekaj manj kot 200 jih je v predklinični fazi, 37
pa jih je že v kliničnih raziskavah. Cepivo je mogoče zasnovati na več različnih načinov, med najstarejšimi in tudi najpogostejšimi so pristopi na osnovi inaktiviranega oziroma oslabljenega virusa oziroma vnesenih proteinov, vse več pa je naprednih pristopov, ki temeljijo zgolj na virusnem genskem materialu, kar je veliko hitrejša metoda. Med temi pristopi je tudi slovenski.
Na svetu je trenutno znanih 233 kandidatov za cepivo, nekaj manj kot 200 jih je v predklinični fazi, 37 pa jih je že v kliničnih raziskavah
Na Kemijskem inštitutu so dopoldne predstavili prve rezultate predkliničnega testiranja prvega slovenskega kandidata za cepivo proti koronavirusni bolezni covid-19. Cepivo je mogoče zasnovati na več različnih načinov, med najstarejšimi in tudi najpogostejšimi so pristopi na osnovi inaktiviranega oziroma oslabljenega virusa oziroma vnesenih proteinov, vse več pa je naprednih pristopov, ki temeljijo zgolj na virusnem genskem materialu, kar je veliko hitrejša metoda. Cepivo, ki ga razvijajo raziskovalci na Kemijskem inštitutu, so zasnovali na osnovi plazmidne DNK, ki vsebuje zapis za virusne proteine in v človeških celicah povzroči proizvodnjo virusnih proteinov, ki sprožijo tvorbo protiteles in zaščitnih celic T.
Raziskovalci opozarjajo, da rezultati predkliničnih študij predstavljajo šele začetno stopnjo in da je do uporabe cepiva pot še dolga, saj je potrebno izvesti obsežne in drage klinične raziskave na ljudeh ter da več cepiv v višjih stopnjah testiranja po svetu kaže obetavne rezultate. Kljub temu menijo, da so rezultati dobra popotnica za nadaljevanje raziskav, dokler ne bo učinkovitega, dostopnega in varnega cepiva.
