Iskanje
Peter Čakš z Inštituta za medijske komunikacije Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko na Univerzi v Mariboru se strokovno ukvarja s spremljanjem medijske krajine, bolj podrobno tudi lokalne.
Z Gašperjem Andrinkom sta se pogovarjala o tem kako zelo bi spremembe v Zakonu o medijih zarezale v lokalno novinarstvo, ki je sicer že dolgo na udaru,
Medijski strokovnjak Peter Čakš o vplivu novih sprememb medijskih zakonov na lokalne medije
Peter Čakš z Inštituta za medijske komunikacije Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko na Univerzi v Mariboru se strokovno ukvarja s spremljanjem medijske krajine, bolj podrobno tudi lokalne.
Opozarja, da bi lahko spremembe predvsem v Zakonu o medijih globoko zarezale v lokalno novinarstvo, ki je sicer že dolgo na udaru. V prejšnjem predlogu Zakona o medijih so zunanji strokovnjaki predlagali, da se v zakonu določi, da občine in politične stranke ter z njimi povezane osebe ne smejo biti izdajatelji medijev ali imeti lastniških deležev v medijih. "To so trenutni predlagatelji povsem povozili," poudarja Čakš.
POSLUŠAJTE ŠE:
Peter Čakš z Inštituta za medijske komunikacije Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko na Univerzi v Mariboru se strokovno ukvarja s spremljanjem medijske krajine, bolj podrobno tudi lokalne.
Z Gašperjem Andrinkom sta se pogovarjala o tem kako zelo bi spremembe v Zakonu o medijih zarezale v lokalno novinarstvo, ki je sicer že dolgo na udaru,
Medijski strokovnjak Peter Čakš o vplivu novih sprememb medijskih zakonov na lokalne medije
Peter Čakš z Inštituta za medijske komunikacije Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko na Univerzi v Mariboru se strokovno ukvarja s spremljanjem medijske krajine, bolj podrobno tudi lokalne.
Opozarja, da bi lahko spremembe predvsem v Zakonu o medijih globoko zarezale v lokalno novinarstvo, ki je sicer že dolgo na udaru. V prejšnjem predlogu Zakona o medijih so zunanji strokovnjaki predlagali, da se v zakonu določi, da občine in politične stranke ter z njimi povezane osebe ne smejo biti izdajatelji medijev ali imeti lastniških deležev v medijih. "To so trenutni predlagatelji povsem povozili," poudarja Čakš.
POSLUŠAJTE ŠE:
V Sloveniji imamo kar nekaj frančiškanskih knjižnic. Znamenita, poimenovana po jezikoslovcu patru Stanislavu Škrabcu, je na Kostanjevici nad Novo Gorico, malo manjša je v Nazarjah v Savinjski dolini, frančiškanski knjižnici sta tudi v Kopru in Novem mestu. Najstarejšo pa imamo v Ljubljani, v Frančiškanskem samostanu, poleg ene bolj obiskanih ljubljanskih cerkva, ki stoji na Prešernovem trgu. Zanjo so še pred leti večkrat rekli, da gre za najbogatejšo samostansko knjižnico na Slovenskem, a žal tudi najslabše urejeno. A po prenovi je drugače, knjižnica je zasijala v svoji bogatosti in konec lanskega leta odprla vrata tudi za javnost. Čeprav gre za samostansko knjižnico, ki velja tudi za našo najstarejšo knjižnično ustanovo, pa v skoraj 800-letni zgodovini ni hranila le teoloških knjig, ampak tudi knjige o obrti, zdravstvu in drugih znanostih z namenom, da bi služila ljudem. Ena dragocenejših knjig je druga izdaja Kopernikovega dela O revolucijah nebesnih sfer. O knjižnici, ob kateri je tudi muzej in pinakoteka, zbirka umetniških slik, nam je več povedal brat Jan Dominik Bogataj, arhivar, samostanski in provincialni knjižničar ter raziskovalec na Teološki fakulteti.
15 min • 25. 12. 2024
