Iskanje
Na raziskovanje Slovenije se lahko odpravite kar s kolesom, saj se posod po državi razprostirajo zanimive kolesarske poti, primerne tako za cestne kot gorske kolesarje, družine, ki se z otroci odpravljajo na aktivne počitnice in tiste, ki si želijo zgolj nekajurni oddih od mestnega življenja. Odpravili smo se v Posočje, zapeljali pa smo se tudi po kolesarskih poteh na Gorenjskem, Kozjanskem in Obsotelju ter po slovenskem delu Dravske kolesarske poti.
S kolesom vas popeljemo po Posočju, odkolesarimo v Podravje, cestno kolo za gorskega zamenjamo na Kozjanskem in popotovanje po Sloveniji sklenemo na Kolesarski poti Jureta Robiča
Zakaj se ne bi na raziskovanje Slovenije odpravili kar s kolesom? S svojo raznoliko geografijo naša država nudi veliko priložnosti za zanimive kolesarske ture in izlete, ki so primerni tako cestne kot gorske kolesarje, družine, ki se z otroci odpravljajo na aktivne počitnice in tiste, ki si želijo zgolj nekajurnega oddiha od mestnega vrveža.
Sobotno kolesarsko reportažo po Sloveniji smo v družbi Petra Daskoblerja, pionirja tovrstnih aktivnosti v Posočju, začeli ob znamenitem solkanskem most. Dolina reke Soče ponuja številne kolesarske izzive. Prepletena je s slikovitimi potmi, ena osrednjih je kolesarski krog, ki povezuje Novo Gorico, Tolmin in Čedad. Z vseh delov kroga so speljane tudi številne nadaljevalne in povezovalne poti, tako za zahtevnejše kolesarje, kot tudi za vse tiste, ki na kolo sedejo za užitek in sprostitev.
Dravska kolesarska pot poteka skozi štiri države: Italijo, Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško, kjer še ni dokončno urejena. Del, ki poteka v Sloveniji, je razdeljen na različne etape, poteka pa večinoma po manj prometnih lokalnih cestah, v manjši meri pa tudi po urejenih kolesarskih poteh in stezah.
Na Kozjanskem in v Obsotelju je najbolj znana urejena kolesarska pot Kozjanski krog, ki poteka po območju Kozjanskega parka. Celotna trasa je dolga 52 kilometrov, kot pa že njeno ime pove, je speljana krožno. Nanjo se lahko priključite kjerkoli na njeni trasi, poznavalci pa svetujejo, da kljub napornejšemu terenu prekolesarite celotno traso.
Kolesarsko popotovanje po Sloveniji smo tokrat sklenili na Gorenjskem, na kolesarski poti, ki poteka po trasi nekdanje železniške proge med Kranjsko Goro in Mojstrano. Pot nosi ime po nekdanjem ekstremnem kolesarju Juretu Robiču.
“Kolesarska pot je zelo priljubljena med mladimi družinami. Ker so ob poti tudi pašniki, na katerih je živina, je ena anekdota s poti, ki je kar nekako v duhu časa, ta, da se je družina ustavila in gledala krave, ko je eden izmed otrok ves presenečen dejal, da ta krava pa ni vijolična!” – Mojca Mežek, Turizem Kranjska Gora
Preden se odpravite na kolo, tudi če zgolj na izlet, se dobro pripravite, preverite izpravnost kolesa ter ne pozabite na čelado in primerno športno opremo.
Na raziskovanje Slovenije se lahko odpravite kar s kolesom, saj se posod po državi razprostirajo zanimive kolesarske poti, primerne tako za cestne kot gorske kolesarje, družine, ki se z otroci odpravljajo na aktivne počitnice in tiste, ki si želijo zgolj nekajurni oddih od mestnega življenja. Odpravili smo se v Posočje, zapeljali pa smo se tudi po kolesarskih poteh na Gorenjskem, Kozjanskem in Obsotelju ter po slovenskem delu Dravske kolesarske poti.
S kolesom vas popeljemo po Posočju, odkolesarimo v Podravje, cestno kolo za gorskega zamenjamo na Kozjanskem in popotovanje po Sloveniji sklenemo na Kolesarski poti Jureta Robiča
Zakaj se ne bi na raziskovanje Slovenije odpravili kar s kolesom? S svojo raznoliko geografijo naša država nudi veliko priložnosti za zanimive kolesarske ture in izlete, ki so primerni tako cestne kot gorske kolesarje, družine, ki se z otroci odpravljajo na aktivne počitnice in tiste, ki si želijo zgolj nekajurnega oddiha od mestnega vrveža.
Sobotno kolesarsko reportažo po Sloveniji smo v družbi Petra Daskoblerja, pionirja tovrstnih aktivnosti v Posočju, začeli ob znamenitem solkanskem most. Dolina reke Soče ponuja številne kolesarske izzive. Prepletena je s slikovitimi potmi, ena osrednjih je kolesarski krog, ki povezuje Novo Gorico, Tolmin in Čedad. Z vseh delov kroga so speljane tudi številne nadaljevalne in povezovalne poti, tako za zahtevnejše kolesarje, kot tudi za vse tiste, ki na kolo sedejo za užitek in sprostitev.
Dravska kolesarska pot poteka skozi štiri države: Italijo, Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško, kjer še ni dokončno urejena. Del, ki poteka v Sloveniji, je razdeljen na različne etape, poteka pa večinoma po manj prometnih lokalnih cestah, v manjši meri pa tudi po urejenih kolesarskih poteh in stezah.
Na Kozjanskem in v Obsotelju je najbolj znana urejena kolesarska pot Kozjanski krog, ki poteka po območju Kozjanskega parka. Celotna trasa je dolga 52 kilometrov, kot pa že njeno ime pove, je speljana krožno. Nanjo se lahko priključite kjerkoli na njeni trasi, poznavalci pa svetujejo, da kljub napornejšemu terenu prekolesarite celotno traso.
Kolesarsko popotovanje po Sloveniji smo tokrat sklenili na Gorenjskem, na kolesarski poti, ki poteka po trasi nekdanje železniške proge med Kranjsko Goro in Mojstrano. Pot nosi ime po nekdanjem ekstremnem kolesarju Juretu Robiču.
“Kolesarska pot je zelo priljubljena med mladimi družinami. Ker so ob poti tudi pašniki, na katerih je živina, je ena anekdota s poti, ki je kar nekako v duhu časa, ta, da se je družina ustavila in gledala krave, ko je eden izmed otrok ves presenečen dejal, da ta krava pa ni vijolična!” – Mojca Mežek, Turizem Kranjska Gora
Preden se odpravite na kolo, tudi če zgolj na izlet, se dobro pripravite, preverite izpravnost kolesa ter ne pozabite na čelado in primerno športno opremo.
V Sloveniji imamo kar nekaj frančiškanskih knjižnic. Znamenita, poimenovana po jezikoslovcu patru Stanislavu Škrabcu, je na Kostanjevici nad Novo Gorico, malo manjša je v Nazarjah v Savinjski dolini, frančiškanski knjižnici sta tudi v Kopru in Novem mestu. Najstarejšo pa imamo v Ljubljani, v Frančiškanskem samostanu, poleg ene bolj obiskanih ljubljanskih cerkva, ki stoji na Prešernovem trgu. Zanjo so še pred leti večkrat rekli, da gre za najbogatejšo samostansko knjižnico na Slovenskem, a žal tudi najslabše urejeno. A po prenovi je drugače, knjižnica je zasijala v svoji bogatosti in konec lanskega leta odprla vrata tudi za javnost. Čeprav gre za samostansko knjižnico, ki velja tudi za našo najstarejšo knjižnično ustanovo, pa v skoraj 800-letni zgodovini ni hranila le teoloških knjig, ampak tudi knjige o obrti, zdravstvu in drugih znanostih z namenom, da bi služila ljudem. Ena dragocenejših knjig je druga izdaja Kopernikovega dela O revolucijah nebesnih sfer. O knjižnici, ob kateri je tudi muzej in pinakoteka, zbirka umetniških slik, nam je več povedal brat Jan Dominik Bogataj, arhivar, samostanski in provincialni knjižničar ter raziskovalec na Teološki fakulteti.
15 min • 25. 12. 2024
