Letos dan Zemlje (22. april) na svetovni ravni zaznamujemo že 50. leto zapored. Vse skupaj se je namreč začelo na začetku 70. let prejšnjega stoletja z mirnim protestnim pohodom več milijonov ljudi v številnih ameriških mestih, ki so opozarjali na to, da kot človeštvo škodujemo našemu planetu s številnimi nečednimi praksami in da moramo svoje navade čim prej spremeniti.
Ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje smo dali besedo slovenskim znanstvenikom, da s svojim osebnim sporočilom izpostavijo stanja, ki po njihovo trenutno najbolj bremenijo našo Zemljo in s tem tudi nas.
Ob dnevu Zemlje se na poslušalce obračajo slovenski znanstveniki, od klimatologov, geologov, mikrobiologov do antropologov
Letos dan Zemlje (22. april) na svetovni ravni zaznamujemo že 50. leto zapored. Vse skupaj se je namreč začelo na začetku 70. let prejšnjega stoletja z mirnim protestnim pohodom več milijonov ljudi v številnih ameriških mestih, ki so opozarjali na to, da kot človeštvo škodujemo našemu planetu s številnimi nečednimi praksami in da moramo svoje navade čim prej spremeniti.
Ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje smo dali besedo slovenskim znanstvenikom, da s svojim osebnim sporočilom izpostavijo stanja, ki po njihovo trenutno najbolj bremenijo našo Zemljo in s tem tudi nas.
Nejc Jogan, botanik, Biotehniška fakulteta: “Čudovita pestrost narave nezadržno propada. Gozdove nadomeščajo plantaže, barvitost travnikov spreminjajo v agrarno puščavo, močvirja propadajo, ker od njih ni dobička. Vse to žene napuh človeka, ki misli, da je gospodar narave. Bomo znali zavreti in vrniti naravi, kar ji pripada?”
Ana Rotter, Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo: “Želim, da vseeno ne pozabimo na naš planet in ga, čeprav živimo v nenavadnih časih, še vedno ohranjamo, da bo prihodnjim generacijam na voljo bolj zdrav.”
Rajko Muršič, etnolog in antropolog, Filozofska fakulteta: “Vsak kos Zemlje, na katerem živimo, je naša odgovornost. Dobički nas ne bodo pripeljali nikamor, živeti moramo v skladu z najbolj temeljnim načelom – da prispevamo tisto, kar zmoremo, in da vzamemo tisto, kar potrebujemo. Zemlja bo preživela brez nas. Mi brez Zemlje nikakor.”
Gregor Vertačnik, Agencija za okolje: “Pandemija covid-19 nas opominja, kako ranljiva sta civilizacija in sodoben način življenja. Temperatura zraka se vztrajno dviguje, nalivi in vročinski valovi so vse močnejši, ledeniki se talijo. V Sloveniji se je ozračje v preteklih 50 letih ogrelo za 2 stopinji Celzija. Če želimo naravo predati rodovom, moramo zmanjšati okoljski odtis in se pripraviti na prihajajoče vremenske ujme.”
Tina Eleršek, Nacionalni inštitut za kemijo: “Večina stvari v naravi kroži – vse, kar počnemo z okoljem, se odseva tudi v zdravju naših voda.”
Gregor Anderluh, Kemijski inštitut: “Ohranjanje Zemlje je velikanski družbeni izziv. Je pa to tudi izjemna priložnost za znanost, za nova odkritja in inovacije ter razvoj trajnostnih tehnologij. Poleg znanosti, v katero verjamem, smo za doseganje ciljev na področju okolja odgovorni predvsem mi sami z našim načinom življenja.”
Nejc Hodnik, Kemijski inštitut: “Premalo se poudarja, da bi lahko vsak človek prispeval že s tem, da zmanjša porabo energije. Če bi vsak od nas porabil polovico manj energije, bi dalo to znanstvenikom več časa, da najdejo trajnejše rešitve, ki bi ohranile svet za zanamce.”
Tomislav Popit, geolog, Naravoslovno tehniška fakulteta: “Naš planet se stalno spreminja, številni plazovi so se in se bodo intenzivno dogajali tudi v prihodnje. Plaz ni tisti, ki nam je odnesel hišo, ampak smo mi tisti, ki smo hišo postavili na njem oziroma v njegovi bližini.”
Maja Ravnikar, Nacionalni inštitut za biologijo: “Ob dnevu Zemlje bi poudarila, da je covid-19 izziv za človeštvo v tem, kako se približati naravi, jo raziskovati in bolje razumeti, da se ne bomo v njej obnašali kot slon v trgovini s porcelanom. Brez spoštovanja narave kljub gospodarski rasti človeštvo ne moremo preživeti.”
