Opis epizode

Ugotovitev policije je, da letno obravnava približno 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega kar več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju. Nasilje se najpogosteje dogaja med družinskimi člani oziroma partnerji. Glede na raziskave so v več kot 90 odstotkih žrtve nasilja ženske, večkrat pa so žrtve tudi otroci in starejši. Kaj pa v času socialne izolacije, ko se pri marsikaterem že tako nasilnem človeku psihično in fizično trpinčenje drugih samo še poveča.

V teh časih delujejo varne hiše, prav tako niso zaprli vrat krizni centri, druge nevladne organizacije, ki ponujajo pomoč žrtvam nasilja, tudi policija kljub epidemiji dela kot običajno

Ugotovitev policije je, da letno obravnava približno 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega kar več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju. Nasilje se najpogosteje dogaja med družinskimi člani oziroma partnerji. Glede na raziskave so v več kot 90 odstotkih žrtve nasilja ženske, večkrat pa so žrtve tudi otroci in starejši. Kaj pa v času socialne izolacije, ko se pri marsikaterem že tako nasilnem človeku psihično in fizično trpinčenje drugih samo še poveča. Bojana Kračan z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave pravi, da je imela policija v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. marca 2020 skoraj 25-odstotni porast kaznivih dajanj s področja nasilja v družini.

Na to, da se družinsko nasilje v času krize poveča, potrjujejo tudi različne študije, ki so jih doslej opravili v svetu. Pri Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja so konec tedna sicer zaznali nekaj več klicev žrtev nasilja, jih pa skrbi, ker se število teh klicev kljub trem tednom izrednih razmer (še) ni povečalo, saj se nasilje ni čudežno nehalo in da so nove okoliščine lahko dodaten dejavnik tveganja za nasilje v družinah, v katerih ga prej ni bilo. Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, pa pravi tudi, da je zdaj še pomembneje, da smo odgovorni do sosedov in bližnjih, ki se lahko znajdejo v neki stiski:

“Postavimo se v situacijo, ko bi mi potrebovali takšno pomoč, pa nekdo ne bi poklical. Bolje, da pokličemo, pa smo se zmotili, kot pa da ne pokličemo in se lahko zgodi tudi kaj usodnega.”

Po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije je bilo v normalnih časih, torej v časih brez epidemije, 16 odstotkov starih ljudi, starih nad 60 let, žrtev fizičnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja, ali pa so bili zanemarjani. Profesorica doktorica Jana Mali s Fakultete za socialno delo in Vodja katedre za dolgotrajno oskrbo pravi, da se zdaj tudi pri nas že kažejo težave v tem, da se omejuje pomoč starejšim na domu, ni institucionalnega varstva, pomoč strokovnjakov je omejena na nujne primere in stari ljudje ostajajo zdaj s stiskami sami z družinskimi člani, ki pa včasih ne vedo, kako pravilno poskrbeti za starega človeka.

“Utegne se zgoditi to, da se bodo oblike nasilja nad starimi ljudmi še povečevale. Težava, kar zadeva nasilje nad starejšimi, je v tem, da je to precej prikrit fenomen, ostaja zaprt v krogu družine in pogosto niti sami stari ljudje ne vedo, da so v začaranem krogu nasilja, ker ga niti kot takega ne prepoznavajo. Pogosto stari ljudje doživljajo nasilje, ne kot nasilje, pač pa kot nekaj običajnega, ker se jim to pripisuje zaradi same starosti in pa njihovega statusa v družbi.”

Kot so nam ob pripravi te oddaje povedali na policiji, pa je pomembno tudi to, da znajo otroci prepoznati nasilje in sami poklicati policijo. Torej na številko 113. Sicer pa se lahko za pogovor, pomoč ali nasvet obrnete tudi na Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, na številki 080 11 55 je te dni dosegljivo vsak dan od 12. do 18. ure. Svetovanje pa ponuja tudi po elektronski pošti: drustvo-sos@drustvo-sos.si.

Seznam kontaktov in nekaj telefonskih številk za pomoč v stiki drugih zdravstvenih ustanov ali nevladnih organizacij:

Kam poklicati ob psihičnih stiskah, zdravstvenih težavah, nasilju v družini, mislih na samomor?