Iskanje
Mateja Jamnik je redna profesorica na Univerzi v Cambridgeu, zadnje leto pa je kot raziskovalka gostovala na Inštitutu Jožef Stefan. Raziskuje na področju umetne inteligence, je mama treh otrok, polmaratonka, pevka v pevskem zboru in skupini. Čeprav živi v tujini že skoraj trideset let, tudi otroci so rojeni v Veliki Britaniji, nikoli pred brexitom ni razmišljala o britanskem državljanstvu. Zdaj je zanj zaprosila, ne izključuje pa niti možnosti, da se z družino preselijo v Slovenijo. V pogovoru z Majo Stepančič je spregovorila o tem, kako je turistično (ponovno) odkrivala Slovenijo, o čarobnosti matematičnih formul, umetni inteligenci v vsakdanjem življenju, glasbi, prekratkem dnevu.
Mateja Jamnik predava umetno inteligenco na Univerzi v Cambridgeu, za študij se je odločila zaradi lepote matematičnih formul. Je redna profesorica, mama treh otrok, polmaratonka, pevka v zboru
Mateja Jamnik je redna profesorica na Univerzi v Cambridgeu, zadnje leto pa je kot raziskovalka gostovala na Inštitutu Jožef Stefan. Raziskuje na področju umetne inteligence, je mama treh otrok, polmaratonka, pevka v pevskem zboru in skupini, računalništvo pa ji je približala učiteljica v osnovni šoli.
“V osnovni šoli sem imela navdihujočo učiteljico za matematiko, ki nas je spodbujala, da smo se udeleževali tekmovanj. Še v Jugoslaviji sem šla prvič z letalom na matematično tekmovanje, tako sem začela programirati na Commodorju 64 v programu basic.”
Čeprav Mateja Jamnik živi v tujini že skoraj trideset let, tudi otroci so rojeni v Veliki Britaniji, nikoli pred brexitom ni razmišljala o britanskem državljanstvu. Zdaj je zanj zaprosila, ne izključuje pa niti možnosti, da se z družino preselijo v Slovenijo.
“Brexit je eden od razlogov, da razmišljamo o dolgoročni vrnitvi v Slovenijo. V Cambridgeu je prinesel depresijo, je tudi eden od razlogov, da sem se po 25 letih prijavila za britansko državljanstvo. Zdaj le čakamo 31. oktober, ampak ne zdi se nič kaj obetavno.”
Kako je turistično (ponovno) odkrivala Slovenijo, o čarobnosti matematičnih formul, umetni inteligenci v vsakdanjem življenju, glasbi, prekratkem dnevu … pa v prispevku.
Mateja Jamnik je redna profesorica na Univerzi v Cambridgeu, zadnje leto pa je kot raziskovalka gostovala na Inštitutu Jožef Stefan. Raziskuje na področju umetne inteligence, je mama treh otrok, polmaratonka, pevka v pevskem zboru in skupini. Čeprav živi v tujini že skoraj trideset let, tudi otroci so rojeni v Veliki Britaniji, nikoli pred brexitom ni razmišljala o britanskem državljanstvu. Zdaj je zanj zaprosila, ne izključuje pa niti možnosti, da se z družino preselijo v Slovenijo. V pogovoru z Majo Stepančič je spregovorila o tem, kako je turistično (ponovno) odkrivala Slovenijo, o čarobnosti matematičnih formul, umetni inteligenci v vsakdanjem življenju, glasbi, prekratkem dnevu.
Mateja Jamnik predava umetno inteligenco na Univerzi v Cambridgeu, za študij se je odločila zaradi lepote matematičnih formul. Je redna profesorica, mama treh otrok, polmaratonka, pevka v zboru
Mateja Jamnik je redna profesorica na Univerzi v Cambridgeu, zadnje leto pa je kot raziskovalka gostovala na Inštitutu Jožef Stefan. Raziskuje na področju umetne inteligence, je mama treh otrok, polmaratonka, pevka v pevskem zboru in skupini, računalništvo pa ji je približala učiteljica v osnovni šoli.
“V osnovni šoli sem imela navdihujočo učiteljico za matematiko, ki nas je spodbujala, da smo se udeleževali tekmovanj. Še v Jugoslaviji sem šla prvič z letalom na matematično tekmovanje, tako sem začela programirati na Commodorju 64 v programu basic.”
Čeprav Mateja Jamnik živi v tujini že skoraj trideset let, tudi otroci so rojeni v Veliki Britaniji, nikoli pred brexitom ni razmišljala o britanskem državljanstvu. Zdaj je zanj zaprosila, ne izključuje pa niti možnosti, da se z družino preselijo v Slovenijo.
“Brexit je eden od razlogov, da razmišljamo o dolgoročni vrnitvi v Slovenijo. V Cambridgeu je prinesel depresijo, je tudi eden od razlogov, da sem se po 25 letih prijavila za britansko državljanstvo. Zdaj le čakamo 31. oktober, ampak ne zdi se nič kaj obetavno.”
Kako je turistično (ponovno) odkrivala Slovenijo, o čarobnosti matematičnih formul, umetni inteligenci v vsakdanjem življenju, glasbi, prekratkem dnevu … pa v prispevku.
V Sloveniji imamo kar nekaj frančiškanskih knjižnic. Znamenita, poimenovana po jezikoslovcu patru Stanislavu Škrabcu, je na Kostanjevici nad Novo Gorico, malo manjša je v Nazarjah v Savinjski dolini, frančiškanski knjižnici sta tudi v Kopru in Novem mestu. Najstarejšo pa imamo v Ljubljani, v Frančiškanskem samostanu, poleg ene bolj obiskanih ljubljanskih cerkva, ki stoji na Prešernovem trgu. Zanjo so še pred leti večkrat rekli, da gre za najbogatejšo samostansko knjižnico na Slovenskem, a žal tudi najslabše urejeno. A po prenovi je drugače, knjižnica je zasijala v svoji bogatosti in konec lanskega leta odprla vrata tudi za javnost. Čeprav gre za samostansko knjižnico, ki velja tudi za našo najstarejšo knjižnično ustanovo, pa v skoraj 800-letni zgodovini ni hranila le teoloških knjig, ampak tudi knjige o obrti, zdravstvu in drugih znanostih z namenom, da bi služila ljudem. Ena dragocenejših knjig je druga izdaja Kopernikovega dela O revolucijah nebesnih sfer. O knjižnici, ob kateri je tudi muzej in pinakoteka, zbirka umetniških slik, nam je več povedal brat Jan Dominik Bogataj, arhivar, samostanski in provincialni knjižničar ter raziskovalec na Teološki fakulteti.
15 min • 25. 12. 2024
