Iskanje
Ko se zazremo v preteklost, pogosto rečemo, da je prihod določenih novih tehnologij spremenil svet. Tudi danes, predvsem ob pompoznih napovedih novih tehnologij, pogosto govorimo, da bo svet odslej drugačen. Pa se svet res spreminja zaradi samih tehnologij? Kaj pa ljudje, ki te tehnologije uporabljajo vsak na svoj način, kakšna je njihova vloga v procesu spreminjanja sveta? Odnos med tehnologijami in ljudmi prevprašujejo antropologi, gospodarstveniki in študenti, ki delujejo na področju digitalnih prihodnosti in so pred kratkim obiskali Ljubljano. O tem, da bodo svet spreminjali ljudje, ne tehnologije, so razmišljali udeleženci simpozija projekta PEOPLE.
O prednostih vključevanja ljudi in njihovih potreb že v razvoj tehnologij
Ko se zazremo v preteklost, pogosto rečemo, da je prihod določenih novih tehnologij spremenil svet. Tudi danes, predvsem ob pompoznih napovedih novih tehnologij, pogosto govorimo, da bo svet odslej drugačen. Pa se svet res spreminja zaradi samih tehnologij? Kaj pa ljudje, ki te tehnologije uporabljajo vsak na svoj način, kakšna je njihova vloga v procesu spreminjanja sveta? Odnos med tehnologijami in ljudmi prevprašujejo antropologi, gospodarstveniki in študenti, ki delujejo na področju digitalnih prihodnosti in so pred kratkim obiskali Ljubljano.
O tem, da bodo svet spreminjali ljudje, ne tehnologije, razmišljajo udeleženci simpozija projekta PEOPLE. “Če bi ljudi vključevali v razvoj tehnologij, bi dobili bolj smiselne proizvode, ki bi jih dejansko potrebovali, ne pa da proizvajalci ustvarjajo umetne želje pri ljudeh. Na tak način bi zmanjšali število stvari, ki nam bremenijo življenje,” razmišlja antropolog dr. Dan Podjed, eden izmed pobudnikov projekta.
“Naše razmišljanje moramo obrniti v drugo smer. Ideja, da bodo nove tehnologije vstopile v naš svet, nam spremenile življenja ter vplivale na posameznika in družbo – to je ideja, ki jo moramo opustiti. Vprašati se moramo, kako bomo zasnovali te tehnologije, da bodo zadostile potrebam ljudi v prihodnosti.” – Sarah Pink, Laboratorij za nastajajoče tehnologije na univerzi Monash v Avstraliji
Prav to so skušali spremeniti udeleženci projekta PEOPLE, ki je povezal podjetja z univerzami in študenti v štirih državah – Veliki Britaniji, Češki, Nizozemski in Sloveniji. Konkretne težave s tehnologijami so pomagali reševati antropologi in študenti družboslovnih študijev. Iskali so torej načine za drugačen pristop k razvijanju tehnologij.
“Energetski sektor čaka veliko sprememb. Razumeti moramo, koliko je energija vredna za ljudi v določenem času, med določeno tekmo nogometa ali podobno … Zdaj nimamo pojma. A takih možnosti zaenkrat še ne raziskujemo, ker strokovnjaki za tehnologije ne razumejo ljudi. Razumemo stroje, ker so zraven priložena tudi navodila, za ljudi pa navodil ne dobimo, zato jih ne razumemo.” – Nizozemec Peter Pos, strojnik, podjetje Alliander
Ko se zazremo v preteklost, pogosto rečemo, da je prihod določenih novih tehnologij spremenil svet. Tudi danes, predvsem ob pompoznih napovedih novih tehnologij, pogosto govorimo, da bo svet odslej drugačen. Pa se svet res spreminja zaradi samih tehnologij? Kaj pa ljudje, ki te tehnologije uporabljajo vsak na svoj način, kakšna je njihova vloga v procesu spreminjanja sveta? Odnos med tehnologijami in ljudmi prevprašujejo antropologi, gospodarstveniki in študenti, ki delujejo na področju digitalnih prihodnosti in so pred kratkim obiskali Ljubljano. O tem, da bodo svet spreminjali ljudje, ne tehnologije, so razmišljali udeleženci simpozija projekta PEOPLE.
O prednostih vključevanja ljudi in njihovih potreb že v razvoj tehnologij
Ko se zazremo v preteklost, pogosto rečemo, da je prihod določenih novih tehnologij spremenil svet. Tudi danes, predvsem ob pompoznih napovedih novih tehnologij, pogosto govorimo, da bo svet odslej drugačen. Pa se svet res spreminja zaradi samih tehnologij? Kaj pa ljudje, ki te tehnologije uporabljajo vsak na svoj način, kakšna je njihova vloga v procesu spreminjanja sveta? Odnos med tehnologijami in ljudmi prevprašujejo antropologi, gospodarstveniki in študenti, ki delujejo na področju digitalnih prihodnosti in so pred kratkim obiskali Ljubljano.
O tem, da bodo svet spreminjali ljudje, ne tehnologije, razmišljajo udeleženci simpozija projekta PEOPLE. “Če bi ljudi vključevali v razvoj tehnologij, bi dobili bolj smiselne proizvode, ki bi jih dejansko potrebovali, ne pa da proizvajalci ustvarjajo umetne želje pri ljudeh. Na tak način bi zmanjšali število stvari, ki nam bremenijo življenje,” razmišlja antropolog dr. Dan Podjed, eden izmed pobudnikov projekta.
“Naše razmišljanje moramo obrniti v drugo smer. Ideja, da bodo nove tehnologije vstopile v naš svet, nam spremenile življenja ter vplivale na posameznika in družbo – to je ideja, ki jo moramo opustiti. Vprašati se moramo, kako bomo zasnovali te tehnologije, da bodo zadostile potrebam ljudi v prihodnosti.” – Sarah Pink, Laboratorij za nastajajoče tehnologije na univerzi Monash v Avstraliji
Prav to so skušali spremeniti udeleženci projekta PEOPLE, ki je povezal podjetja z univerzami in študenti v štirih državah – Veliki Britaniji, Češki, Nizozemski in Sloveniji. Konkretne težave s tehnologijami so pomagali reševati antropologi in študenti družboslovnih študijev. Iskali so torej načine za drugačen pristop k razvijanju tehnologij.
“Energetski sektor čaka veliko sprememb. Razumeti moramo, koliko je energija vredna za ljudi v določenem času, med določeno tekmo nogometa ali podobno … Zdaj nimamo pojma. A takih možnosti zaenkrat še ne raziskujemo, ker strokovnjaki za tehnologije ne razumejo ljudi. Razumemo stroje, ker so zraven priložena tudi navodila, za ljudi pa navodil ne dobimo, zato jih ne razumemo.” – Nizozemec Peter Pos, strojnik, podjetje Alliander
V Sloveniji imamo kar nekaj frančiškanskih knjižnic. Znamenita, poimenovana po jezikoslovcu patru Stanislavu Škrabcu, je na Kostanjevici nad Novo Gorico, malo manjša je v Nazarjah v Savinjski dolini, frančiškanski knjižnici sta tudi v Kopru in Novem mestu. Najstarejšo pa imamo v Ljubljani, v Frančiškanskem samostanu, poleg ene bolj obiskanih ljubljanskih cerkva, ki stoji na Prešernovem trgu. Zanjo so še pred leti večkrat rekli, da gre za najbogatejšo samostansko knjižnico na Slovenskem, a žal tudi najslabše urejeno. A po prenovi je drugače, knjižnica je zasijala v svoji bogatosti in konec lanskega leta odprla vrata tudi za javnost. Čeprav gre za samostansko knjižnico, ki velja tudi za našo najstarejšo knjižnično ustanovo, pa v skoraj 800-letni zgodovini ni hranila le teoloških knjig, ampak tudi knjige o obrti, zdravstvu in drugih znanostih z namenom, da bi služila ljudem. Ena dragocenejših knjig je druga izdaja Kopernikovega dela O revolucijah nebesnih sfer. O knjižnici, ob kateri je tudi muzej in pinakoteka, zbirka umetniških slik, nam je več povedal brat Jan Dominik Bogataj, arhivar, samostanski in provincialni knjižničar ter raziskovalec na Teološki fakulteti.
15 min • 25. 12. 2024
