Iskanje
10 min • 09. 04. 2019
"Skušal sem napisati to, kar čutim. Dober prijatelj mi je rekel, da moram paziti, ker pišem o tujcu. Toda jaz nikoli nisem imel občutka, da je Mohamad tujec. To, da je begunec, je samo ena od njegovih identitet. On je še marsikaj drugega. V njem sem videl nekoga, ki mi je pomagal v meni najti določene stvari, seveda pa sem videl tudi kakšne njegove težave. Vsi imamo dobre in slabe lastnosti, tudi Mohamad. Jaz sem sicer videl več dobrih."
Knjižni prvenec novinarja Andraža Rožmana Trije spomini pripoveduje zgodbo sirskega pesnika Mohamada Al Munema in njegove palestinske družine
“Skušal sem napisati to, kar čutim. Dober prijatelj mi je rekel, da moram paziti, ker pišem o tujcu. Toda jaz nikoli nisem imel občutka, da je Mohamad tujec. To, da je begunec, je samo ena od njegovih identitet. On je še marsikaj drugega. V njem sem videl nekoga, ki mi je pomagal v meni najti določene stvari, seveda pa sem videl tudi kakšne njegove težave. Vsi imamo dobre in slabe lastnosti, tudi Mohamad. Jaz sem sicer videl več dobrih.”
Novinarka Kristina Božič pravi, da ta knjiga prinaša iskrenost, ki zahteva pogum. “Brez tega v resnici ni nobenih kakovostnih medčloveških odnosov. Ni potrebe po idealiziranju, saj vemo, da stvari niso črno-bele, si pa vsak zasluži priložnost.”
Novinar Boštjan Videmšek v zgodbi Mohamada Al Munema ne vidi samo osebne zgodbe nekoga, ki je dal čez že vse, kar je mogoče, ampak tudi zgodbo velikega upanja. “To ni zgodba, ki te pusti depresivnega, ki te razkosa, ampak je zgodba, ki te motivira, ki sicer ravno prav zatemni človeštvo in osvetli človeka.”
Mohamad v Sloveniji najbolj ceni svobodo. Upa, da se bo vojna v Siriji kmalu končala in da se bo zamenjal Asadov zatiralski režim. Sanja o svetu brez meja.
"Skušal sem napisati to, kar čutim. Dober prijatelj mi je rekel, da moram paziti, ker pišem o tujcu. Toda jaz nikoli nisem imel občutka, da je Mohamad tujec. To, da je begunec, je samo ena od njegovih identitet. On je še marsikaj drugega. V njem sem videl nekoga, ki mi je pomagal v meni najti določene stvari, seveda pa sem videl tudi kakšne njegove težave. Vsi imamo dobre in slabe lastnosti, tudi Mohamad. Jaz sem sicer videl več dobrih."
Knjižni prvenec novinarja Andraža Rožmana Trije spomini pripoveduje zgodbo sirskega pesnika Mohamada Al Munema in njegove palestinske družine
“Skušal sem napisati to, kar čutim. Dober prijatelj mi je rekel, da moram paziti, ker pišem o tujcu. Toda jaz nikoli nisem imel občutka, da je Mohamad tujec. To, da je begunec, je samo ena od njegovih identitet. On je še marsikaj drugega. V njem sem videl nekoga, ki mi je pomagal v meni najti določene stvari, seveda pa sem videl tudi kakšne njegove težave. Vsi imamo dobre in slabe lastnosti, tudi Mohamad. Jaz sem sicer videl več dobrih.”
Novinarka Kristina Božič pravi, da ta knjiga prinaša iskrenost, ki zahteva pogum. “Brez tega v resnici ni nobenih kakovostnih medčloveških odnosov. Ni potrebe po idealiziranju, saj vemo, da stvari niso črno-bele, si pa vsak zasluži priložnost.”
Novinar Boštjan Videmšek v zgodbi Mohamada Al Munema ne vidi samo osebne zgodbe nekoga, ki je dal čez že vse, kar je mogoče, ampak tudi zgodbo velikega upanja. “To ni zgodba, ki te pusti depresivnega, ki te razkosa, ampak je zgodba, ki te motivira, ki sicer ravno prav zatemni človeštvo in osvetli človeka.”
Mohamad v Sloveniji najbolj ceni svobodo. Upa, da se bo vojna v Siriji kmalu končala in da se bo zamenjal Asadov zatiralski režim. Sanja o svetu brez meja.
V Sloveniji imamo kar nekaj frančiškanskih knjižnic. Znamenita, poimenovana po jezikoslovcu patru Stanislavu Škrabcu, je na Kostanjevici nad Novo Gorico, malo manjša je v Nazarjah v Savinjski dolini, frančiškanski knjižnici sta tudi v Kopru in Novem mestu. Najstarejšo pa imamo v Ljubljani, v Frančiškanskem samostanu, poleg ene bolj obiskanih ljubljanskih cerkva, ki stoji na Prešernovem trgu. Zanjo so še pred leti večkrat rekli, da gre za najbogatejšo samostansko knjižnico na Slovenskem, a žal tudi najslabše urejeno. A po prenovi je drugače, knjižnica je zasijala v svoji bogatosti in konec lanskega leta odprla vrata tudi za javnost. Čeprav gre za samostansko knjižnico, ki velja tudi za našo najstarejšo knjižnično ustanovo, pa v skoraj 800-letni zgodovini ni hranila le teoloških knjig, ampak tudi knjige o obrti, zdravstvu in drugih znanostih z namenom, da bi služila ljudem. Ena dragocenejših knjig je druga izdaja Kopernikovega dela O revolucijah nebesnih sfer. O knjižnici, ob kateri je tudi muzej in pinakoteka, zbirka umetniških slik, nam je več povedal brat Jan Dominik Bogataj, arhivar, samostanski in provincialni knjižničar ter raziskovalec na Teološki fakulteti.
15 min • 25. 12. 2024
