Včeraj so po enem preloženem dnevu iz Cape Canaverala na Floridi izstrelili sondo Parker, ki bo v prihodnjih sedmih letih raziskovala Sonce. Nasina misija, ki velja za eno od bolj atraktivnih letos, bo v marsičem prelomna in bo postavljala rekorde. Maja Ratej se je o tem pozanimala pri astrofiziku profesorju Tomažu Zwittru s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani.
To nedeljo so iz Cape Canaverala na Floridi izstrelili sondo Parker, ki bo v prihodnjih sedmih letih raziskovala Sonce. Nasina misija bo v marsičem prelomna in bo postavljala rekorde
Nedeljski – po sobotnem vnovičen – poskus v ameriškem Cape Canaveralu je minil brez zapletov. Velikanska in trenutno druga najzmogljivejša raketa na svetu ta hip Delta Heavy je zgodaj dopoldne po našem času v spektakularnem vzletu pod nebo ponesla sondo Parker, ki odhaja na misijo proti Soncu.
Po zasuku okoli Venere naj bi sonda Sonce dosegla v začetku novembra in ga v naslednjih sedmih letih 24-krat obkrožila. Najbližje ji bo, ko bo od nje oddaljena le 6 milijonov kilometrov, kar pomeni, da bo letela tudi skozi Sončevo korono. Sliši se enostavno, pravi astrofizik prof. Tomaž Zwitter, a za sondino začrtano potjo so izjemno natančni izračuni. Ti predvidevajo tudi nov hitrostni rekord.
“Dosegla bo hitrost 700 000 km/h. To je tako, kot da bi iz Slovenije do Amerike prišli v pol minute.” (***v tonskem prispevku se v izjavi pojavi napačna številka, pravilna je tu navedena)
Vir: Nasa, Youtube.com
Izpostavljena bo več kot milijonu stopinj
S tako veliko hitrostjo bo Parker švignil okoli Sonca, njegova orbita ga bo nesla skozi Sončevo atmosfero oziroma korono, v kateri je več milijonov stopinj Celzija, pri tem se bo sam na svojem obodu zagrel na 1300 stopinj. Prav zaradi napredka na področju materialov bodo lahko prvič v zgodovini na takšen način preučevali spodnji del Sončeve korone.
Sonda proti Soncu odhaja opremljena s številnimi dognanimi instrumenti. Znanstveniki upajo, da jim bo z njihovo pomočjo uspelo odgovoriti na vprašanja o tem, “zakaj je korona toliko toplejša od Sončevega površja, kakšna so magnetna polja, zanima jih tudi Sončev veter. In kot zadnje, Sonce je najbližja zvezda. Marsikaj o zvezdah se lahko naučimo na njegovem primeru.”
“Gre za prvo Nasino misijo, poimenovano po živem človeku. Eugene Parker je bil že v 50. letih pionir na področju Sončevega vetra. Dolgo je veljal za zanesenjaka, a sčasoma se vse popravi, njegovo ime zdaj potuje prav izvoru taistega Sončevega vetra naproti.”
