Iskanje
Tudi letos se je Val 202 vsaj za nekaj časa pridružil eni naših največjih in najbolj množičnih nevladnih, prostovoljskih organizacij. Planinska zveza Slovenije že 35 let praznuje dan slovenskih planincev, šesto leto pa je v okviru Dne slovenskih planinskih doživetij obogatila program z brezplačnim celodnevnim dogajanjem za obiskovalce vseh starosti. Na domu pod Storžičem smo preverili planinski utrip in utrip planincev, odprli kakšno knjigo pohval in pritožb, plezali in svetovali, kako varno v gore. Vsako leto svetujemo, pa se še vedno zgodi kakšna nesreča.
Planinski utrip na domu pod Storžičem
Tudi letos se je Val 202 vsaj za nekaj časa pridružil eni naših največjih in najbolj množičnih nevladnih, prostovoljskih organizacij. Planinska zveza Slovenije že 35 let praznuje dan slovenskih planincev, šesto leto pa je v okviru Dne slovenskih planinskih doživetij obogatila program z brezplačnim celodnevnim dogajanjem za obiskovalce vseh starosti. Na domu pod Storžičem smo preverili planinski utrip in utrip planincev, odprli kakšno knjigo pohval in pritožb, plezali in svetovali, kako varno v gore. Vsako leto svetujemo, pa se še vedno zgodi kakšna nesreča.
Tudi letos se je Val 202 vsaj za nekaj časa pridružil eni naših največjih in najbolj množičnih nevladnih, prostovoljskih organizacij. Planinska zveza Slovenije že 35 let praznuje dan slovenskih planincev, šesto leto pa je v okviru Dne slovenskih planinskih doživetij obogatila program z brezplačnim celodnevnim dogajanjem za obiskovalce vseh starosti. Na domu pod Storžičem smo preverili planinski utrip in utrip planincev, odprli kakšno knjigo pohval in pritožb, plezali in svetovali, kako varno v gore. Vsako leto svetujemo, pa se še vedno zgodi kakšna nesreča.
Planinski utrip na domu pod Storžičem
Tudi letos se je Val 202 vsaj za nekaj časa pridružil eni naših največjih in najbolj množičnih nevladnih, prostovoljskih organizacij. Planinska zveza Slovenije že 35 let praznuje dan slovenskih planincev, šesto leto pa je v okviru Dne slovenskih planinskih doživetij obogatila program z brezplačnim celodnevnim dogajanjem za obiskovalce vseh starosti. Na domu pod Storžičem smo preverili planinski utrip in utrip planincev, odprli kakšno knjigo pohval in pritožb, plezali in svetovali, kako varno v gore. Vsako leto svetujemo, pa se še vedno zgodi kakšna nesreča.
V Sloveniji imamo kar nekaj frančiškanskih knjižnic. Znamenita, poimenovana po jezikoslovcu patru Stanislavu Škrabcu, je na Kostanjevici nad Novo Gorico, malo manjša je v Nazarjah v Savinjski dolini, frančiškanski knjižnici sta tudi v Kopru in Novem mestu. Najstarejšo pa imamo v Ljubljani, v Frančiškanskem samostanu, poleg ene bolj obiskanih ljubljanskih cerkva, ki stoji na Prešernovem trgu. Zanjo so še pred leti večkrat rekli, da gre za najbogatejšo samostansko knjižnico na Slovenskem, a žal tudi najslabše urejeno. A po prenovi je drugače, knjižnica je zasijala v svoji bogatosti in konec lanskega leta odprla vrata tudi za javnost. Čeprav gre za samostansko knjižnico, ki velja tudi za našo najstarejšo knjižnično ustanovo, pa v skoraj 800-letni zgodovini ni hranila le teoloških knjig, ampak tudi knjige o obrti, zdravstvu in drugih znanostih z namenom, da bi služila ljudem. Ena dragocenejših knjig je druga izdaja Kopernikovega dela O revolucijah nebesnih sfer. O knjižnici, ob kateri je tudi muzej in pinakoteka, zbirka umetniških slik, nam je več povedal brat Jan Dominik Bogataj, arhivar, samostanski in provincialni knjižničar ter raziskovalec na Teološki fakulteti.
15 min • 25. 12. 2024
