Pred dobrimi dvajsetimi leti deskanje na snegu ni bil priznan šport. Pionirji so ga šele ustvarjali, ob tem neizmerno uživali, a se spopadali z več kot le belimi strminami. Mednje spada tudi Polona Zupan, olimpijka, ki je leta 1998 v Naganu na snežni deski zastopala Slovenijo. Danes vodi družinsko podjetje Vita Center v Naklem, kjer se ukvarjajo s pripomočki za terapijo in rehabilitacijo - tako da vsaj delno ohranja stik s svetom športa. V svojih tekmovalnih dneh je bila v samem vrhu deskanja na snegu, takrat še pod organizacijo ISF (mednarodno deskarsko zvezo), kjer so imeli kar nekaj težav z večjim in bolj priznanim FIS-om. Težko si je predstavljati, da je olimpijska izkušnja lahko negativna, a ker šport še ni imel današnje veljave, je imela Zupanova tudi v domovini nemalo nevšečnosti. Zgodba se je zaključila leta 2002, ko kljub vrhunskim rezultatom s strani SZS ni dobila podpore in možnosti nastopa na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju, za kar še danes pravi, da je največje razočaranje v njeni karieri. Pogovor je pripravil Luka Skarlovnik.

Polona Zupan je slovenske barve zastopala na zimskih olimpijskih igrah v Naganu leta 1998

Pred dobrimi dvajsetimi leti deskanje na snegu ni bil priznan šport. Pionirji so ga šele ustvarjali, ob tem neizmerno uživali, a se spopadali z več kot le belimi strminami. Mednje spada tudi Polona Zupan, olimpijka, ki je leta 1998 v Naganu na snežni deski zastopala Slovenijo. V svojih tekmovalnih dneh je bila v samem vrhu deskanja na snegu, takrat še pod organizacijo ISF (Mednarodna deskarska zveza), kjer so imeli kar nekaj težav z večjim in bolj priznanim FIS-om (Mednarodna smučarska zveza). Težko si je predstavljati, da je olimpijska izkušnja lahko negativna, a ker šport še ni imel današnje veljave, je imela Zupanova tudi v domovini nemalo nevšečnosti. Zgodba se je končala leta 2002, ko kljub vrhunskim rezultatom od Smučarske zveze Slovenije ni dobila podpore in možnosti nastopa na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju, za kar še danes pravi, da je največje razočaranje v njeni karieri.

"Izkušnja na olimpijskem nastopu je prej negativna kot pozitivna. Sploh če ne dobiš podpore slovenskih športnih delavcev. Nisem imela več možnosti se uvrstiti na naslednje igre, čeprav sem bila v svetovnem vrhu."

Danes vodi družinsko podjetje Vita Center v Naklem, kjer se ukvarjajo s pripomočki za terapijo in rehabilitacijo – tako vsaj delno ohranja stik s svetom športa.

Luka Skarlovnik