Slovenska alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta v Himalaji v severozahodni steni gore Tsoboje preplezala novo smer, ki sta jo poimenovala Slovenska direktna. Izvedeli boste, kakšne težave sta imela pri vzponu, kakšne so razmere v Himalaji v času pandemije in komu sta najprej sporočila veselo novico o še enem uspehu.

Alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta v Himalaji v severozahodni steni gore Tsoboje, preplezala novo smer in jo ocenila z ED

Slovenska alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta v Himalaji v severozahodni steni gore Tsoboje preplezala novo smer, ki sta jo poimenovala Slovenska direktna. Uspešna slovenska alpinista sta že leta 2012 prejela zlati cepin za skupni vzpon na K7. Tokrat sta se za odpravo v Himalajo odločila na začetku leta. Kljub pandemiji sta bila odločena, da se bosta odpravila na pot.

"Vzeti si moraš nekaj dodatne energije pri načrtovanju. Ko sva se odločila, da greva, sva nekako rekla, da greva, ne glede na vse. Temu potem podrediš marsikaj: svoje priprave in čas. Predanost odločitvi je dober način." – Luka Stražar

V zadnjih letih se je v Himalaji razvil pravi alpinistični turizem, ki se je med pandemijo ustavil, alpinističnih odprav skoraj ni.

"Če sem malo egoističen, se mi zdi to, da skoraj ni odprav, v redu. Tam je precej manj ljudi. Navajen sem trekingov, kjer sem se srečeval z goro ljudi, zdaj smo bili bolj ko ne sami." – Nejc Marčič

Prvenstvena smer, ki sta se je lotila, je na severozahodni steni skoraj 7000 metrov visoke gore Tsoboje in je dolga 1700 metrov. Slovenska direktna je najtežja v osrednjem delu. Ves čas vzpona so ju zasipali pršni plazovi, spremljal ju je tudi močan veter, ki je tik pred koncem skoraj preprečil vstop na vrh. Stražar pove, da je zelo nehvaležno biti svoj ocenjevalec.

"Pri alpinizmu se pozna, da vse traja dalj časa. Ni tako, kot je to pri vseh športih po televiziji, ki jim takoj sledi podelitev medalje. To je za našo družbo, ki je vajena vsega hitrega, prava vaja potrpežljivosti. V moji osebni zbirki ima ta vzpon svoje mesto v družbi himalajskih vzponov, ki nekaj pomenijo." – Luka Stražar

"Olimpijske igre so na štiri leta, tako da imava čas. Mislim, da se bova malo umirila, spočila, potem bova pa mogoče tudi skupaj kam odšla." – Nejc Marčič

"Telo zdaj potrebuje počitek, bližnji potrebujejo svoj čas. Tudi jaz si želim tega. Potem se naravno zgodi nov cikel razmišljanja in iskanja idej, ampak zdaj še ni čas za to." – Luka Stražar

Mojca Breskvar