Iskanje
65 min • 07. 04. 2026
Cvetoča pomlad je za alergične na pelod in na pike insektov zelo naporen, za nekatere pa tudi nevaren čas. Anafilaktični šok, najbolj intenziven odziv telesa na neko snov, je namreč lahko usoden, reakcija lahko človeka onesposobi v nekaj minutah brez kakršnih koli tipičnih znakov alergij. Kako jo torej prepoznamo in kako ukrepamo, kaj je epipen in zakaj je tako odločilen, zakaj je alergikov vse več in kako smo z napačnimi prehranskimi smernicami za dojenčke kot kaže celo ustvarjali male alergike pojasnjuje specialistka pnevmologije, alergologije in klinične imunologije Nika Lalek iz Univerzitetne klinike Golnik.
Cvetoča pomlad je za alergične na pelod in na pike insektov zelo naporen, za nekatere pa tudi nevaren čas. Anafilaktični šok, najbolj intenziven odziv telesa na neko snov, je namreč lahko usoden, reakcija lahko človeka onesposobi v nekaj minutah brez kakršnih koli tipičnih znakov alergij. Kako jo torej prepoznamo in kako ukrepamo, kaj je epipen in zakaj je tako odločilen, zakaj je alergikov vse več in kako smo z napačnimi prehranskimi smernicami za dojenčke kot kaže celo ustvarjali male alergike pojasnjuje specialistka pnevmologije, alergologije in klinične imunologije Nika Lalek iz Univerzitetne klinike Golnik.
»Še vedno je fantastičen občutek videti delujoče možgane med operacijo,« tudi po nekaj tisoč opravljenih operacijah priznava specialist nevrokirurg, predstojnik oddelka za nevrokirurgijo UKC Maribor doc. dr. Janez Ravnik. »Je pa tudi odgovornost, ko veš, da ima vsak delček možganov svojo funkcijo in da lahko narediš tudi veliko škode.« Kaj za bolnika pomeni le milimetrski zdrs skalpela med operacijo možganov, kako potekajo operacije na možganih, če so ti hudo poškodovani ali prerasli s tumorji? Kako jim pri tem pomaga monitoriranje in kako poteka operacija pacientov, ki so med operiranjem možganov v budnem stanju? Zakaj je smrtnost pri razpokih anevrizem še vedno izjemno visoka, kako kot kirurg in oče treh otrok doživlja zahtevne operacije življenjsko ogroženih otrok, kako mu pri tem pomaga diploma iz psihologije in kakšna spoznanja mu je kljub številnim soočenjem s smrtjo prinesla izkušnja borbe za svoje lastno življenje?
75 min • 24. 03. 2026
»Vsak dan, tudi danes, bomo najverjetneje operirali tri zlomljene kolke, vsako leto samo na našem oddelku več kot tisoč. In tu ne gre le za tisoč bolnikov, življenje se popolnoma spremeni tudi njihovim družinam. Približno tretjina bo umrla v prvem letu po takem zlomu, približno polovica ne bo mogla več živeti brez pomoči drugih,« opozarja kirurg Aleš Fischinger, specialist travmatologije s Kliničnega oddelka za travmatologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana, kjer letno operirajo vsaj tisoč bolnikov s tovrstnim zlomom. In številka bo le še rastla. Na epidemijo starejših, ki po takem padcu pogosto ne morejo več živeti sami, nismo pripravljeni ne v zdravstvu ne v drugih vrstah oskrbe, prav tako je zahtevno za bolnika skrbeti doma. In zgodi se tudi, da svojci tega ne le ne zmorejo, pač pa tudi ne želijo. Zakaj je okrevanje po zlomu kolka za starejše tako zahtevno, kaj je najodločilneje, kako je take padce mogoče preprečiti, pa tudi o vplivu, ki ga ima na okrevanje pomanjkanje kadra, in o nasilju, ki vse večkrat izbruhne, a zdravstveni delavci s tem problemom ostanejo sami.
66 min • 27. 01. 2026
Podhladitev je zlahka tudi usodno stanje, a vsaj pri nas jo zdravniki pogosteje zdravijo v toplejših mesecih kot v času mrzle zime, pogosteje pri veseljaški mladini kot pri obiskovalcih gora, pri novorojenčku pa tudi pri sobni temperaturi lahko nastopi že v četrt ure.
57 min • 13. 01. 2026
Ob koncu leta tudi na Klinični oddelek za anestezijo in intenzivno medicino UKC LJ prihajajo zahvale pacientov, ki so se prav tu rodili na novo. Sergej Godec, dr med., spec. anesteziologije in intenzivne medicine, je eden od zdravnikov s tega oddelka, ki z neštetimi vsakodnevnimi odločitvami in s pomočjo vrhunske ekipe in medicine pripomore k skoraj čudežnim preživetjem. A je poseben tudi po tem, da v prostem času dežura na terenu, pozna posebnosti dela s poškodovanci v obcestnih jarkih, sredi dežja globoko v gozdu ali na spolzkem asfaltu. Ve, kaj pomeni biti ob pacientu prvi, a pozna tudi težo tega, da je ob njem zadnji. In strokovni sovoditelj Primož Velikonja priznava, da če bi se že moralo zgoditi, bi si želel, da bi ob morebitni urgentni situaciji zanj poskrbel prav Sergej Godec. S kakšnimi primeri vse se srečujejo, zakaj so poškodbe z električnimi skiroji tako hude, da tudi izkušeni zdravniki ne vedo, kje na razbitem obrazu naj bi bila usta in kje nos, zakaj je komunikacija z bližnjimi včasih zahtevnejša kot marsikateri postopki zdravljenja, kaj naredijo, ko so vse možnosti izčrpane in kdaj mora nad možnostmi medicine prevladati povsem človeško spoznanje, da je zdravljenje nesmiselno nadaljevati?
76 min • 30. 12. 2025
Pred visoko sezono sicer dovoljene uporabe pirotehnike nikakor ne grozimo, pač pa le ponujamo vpogled v to kakšne so posledice, če gre kaj narobe. Kako se zdravniki sploh lotijo reševanja popolnoma razcefranih okončin, od kod jemljejo dele žil, mišic in kože, zakaj teh delov ali pač kar celih rok in nog ni mogoče presaditi iz drugega človeka, zakaj bi bilo darovanje kože iz drugega človeka najtežja oblika presaditve človeškega organa, za koliko časa lahko ostanke roke začasno prišijejo na kak drug del telesa, kdaj palec iz noge prišijejo na mesto palca na roki, kako je šivati žilice, debele desetinko milimetra, pa tudi o opeklinah, vlogi starih dobrih medicinskih pijavk, ki v vedru čakajo, da smejo pripomoči k uspešnim operacijam, bo v tej epizodi RešeValne postaje precej plastično Darijo Pogorelec, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije z Oddelka za plastično rekonstruktivno kirurgijo in opekline ljubljanskega UKC.
66 min • 09. 12. 2025
