Iskanje
Pri tridesetih letih, nekaj ur po drugem porodu, je Lara Slivnik doživela obsežno možgansko kap s številnimi pretresljivimi posledicami. Prvi dnevi po kapi so minili kot v nekakšnem globokem snu, ko se je stanje toliko izboljšalo, da so jo lahko hranili, pa jo je presenetilo vprašanje medicinske sestra, kako je ime takrat triletni hčerki.
Pri tridesetih letih je Lara Slivnik doživela obsežno možgansko kap s številnimi pretresljivimi posledicami
Pri tridesetih letih, nekaj ur po drugem porodu, je Lara Slivnik doživela obsežno možgansko kap s številnimi pretresljivimi posledicami. Prvi dnevi po kapi so minili kot v nekakšnem globokem snu, ko se je stanje toliko izboljšalo, da so jo lahko hranili, pa jo je presenetilo vprašanje medicinske sestra, kako je ime takrat triletni hčerki.
“Nisem se mogla spomniti njenega imena, nikakor. Pretreslo me je, vso noč sem premišljevala, pa ni šlo. Še zdaj, skoraj 20 let pozneje, o tem težko govorim. Takrat šele dojameš, kakšne omejitve v življenje je prinesla kap, koliko se spremeni vsakdanje življenje in kako naporno je to za vse, tudi za družino,” pravi Lara Slivnik, ki še zmeraj občuti nekaj posledic kapi predvsem pri gibanju, ji je pa uspelo doktorirati in ohraniti redno zaposlitev.
Z zdravim načinom življenja bi bilo številne možganske kapi mogoče preprečiti, kljub temu pa zaradi staranja prebivalstva lahko pričakujemo, da se bo število obolelih še povečevalo. Ker hitra zdravniška pomoč lahko namreč močno omili posledice kapi, je zelo pomembno, da znamo prepoznati prve znake kapi in takoj poiščemo pomoč. Zato je vsako pomlad mesec maj namenjen ozaveščanju o možganski kapi in premisleku, kako živeti z njenimi epidemičnimi razsežnostmi. Tudi zato bo prihodnji teden Evropsko združenje za možgansko kap v Evropskem parlamentu predstavilo “Akcijski načrt za obvladovanje možganske kapi v Evropi”, slovensko združenje bolnikov pa bo ta dan ob pomoči bolnikov in strokovnjakov o življenju po možganski kapi ozaveščalo tudi slovensko javnost.
Številne informacije o možganski kapi najdete tudi na spletu, na primer na spletni strani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Pri tridesetih letih, nekaj ur po drugem porodu, je Lara Slivnik doživela obsežno možgansko kap s številnimi pretresljivimi posledicami. Prvi dnevi po kapi so minili kot v nekakšnem globokem snu, ko se je stanje toliko izboljšalo, da so jo lahko hranili, pa jo je presenetilo vprašanje medicinske sestra, kako je ime takrat triletni hčerki.
Pri tridesetih letih je Lara Slivnik doživela obsežno možgansko kap s številnimi pretresljivimi posledicami
Pri tridesetih letih, nekaj ur po drugem porodu, je Lara Slivnik doživela obsežno možgansko kap s številnimi pretresljivimi posledicami. Prvi dnevi po kapi so minili kot v nekakšnem globokem snu, ko se je stanje toliko izboljšalo, da so jo lahko hranili, pa jo je presenetilo vprašanje medicinske sestra, kako je ime takrat triletni hčerki.
“Nisem se mogla spomniti njenega imena, nikakor. Pretreslo me je, vso noč sem premišljevala, pa ni šlo. Še zdaj, skoraj 20 let pozneje, o tem težko govorim. Takrat šele dojameš, kakšne omejitve v življenje je prinesla kap, koliko se spremeni vsakdanje življenje in kako naporno je to za vse, tudi za družino,” pravi Lara Slivnik, ki še zmeraj občuti nekaj posledic kapi predvsem pri gibanju, ji je pa uspelo doktorirati in ohraniti redno zaposlitev.
Z zdravim načinom življenja bi bilo številne možganske kapi mogoče preprečiti, kljub temu pa zaradi staranja prebivalstva lahko pričakujemo, da se bo število obolelih še povečevalo. Ker hitra zdravniška pomoč lahko namreč močno omili posledice kapi, je zelo pomembno, da znamo prepoznati prve znake kapi in takoj poiščemo pomoč. Zato je vsako pomlad mesec maj namenjen ozaveščanju o možganski kapi in premisleku, kako živeti z njenimi epidemičnimi razsežnostmi. Tudi zato bo prihodnji teden Evropsko združenje za možgansko kap v Evropskem parlamentu predstavilo “Akcijski načrt za obvladovanje možganske kapi v Evropi”, slovensko združenje bolnikov pa bo ta dan ob pomoči bolnikov in strokovnjakov o življenju po možganski kapi ozaveščalo tudi slovensko javnost.
Številne informacije o možganski kapi najdete tudi na spletu, na primer na spletni strani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Pred visoko sezono sicer dovoljene uporabe pirotehnike nikakor ne grozimo, pač pa le ponujamo vpogled v to kakšne so posledice, če gre kaj narobe. Kako se zdravniki sploh lotijo reševanja popolnoma razcefranih okončin, od kod jemljejo dele žil, mišic in kože, zakaj teh delov ali pač kar celih rok in nog ni mogoče presaditi iz drugega človeka, zakaj bi bilo darovanje kože iz drugega človeka najtežja oblika presaditve človeškega organa, za koliko časa lahko ostanke roke začasno prišijejo na kak drug del telesa, kdaj palec iz noge prišijejo na mesto palca na roki, kako je šivati žilice, debele desetinko milimetra, pa tudi o opeklinah, vlogi starih dobrih medicinskih pijavk, ki v vedru čakajo, da smejo pripomoči k uspešnim operacijam, bo v tej epizodi RešeValne postaje precej plastično Darijo Pogorelec, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije z Oddelka za plastično rekonstruktivno kirurgijo in opekline ljubljanskega UKC.
66 min • 09. 12. 2025
"Moraš se sprijazniti, da okužba otroka lahko tudi ubije," kljub izjemnemu razvoju pri zdravljenju okužb priznava pediatrinja dr. Tina Plankar Srovin s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. In včasih se to zgodi v le nekaj urah. Še vedno se ji vsi alarmi prižgejo takrat, ko znaki kažejo, da bi šlo lahko za meningokokno sepso, ki je za otroke vsemu zdravljenju navkljub lahko tudi usodna. In za uspešno zdravljenje okužb so antibiotiki še zmeraj neprekosljivo zdravilo. Prav čudežno, trdi sogovornica, a pa je zaradi malomarne rabe in zlorab vse manj učinkovito.
53 min • 25. 11. 2025
Tumor moda, ki ni pravočasno odstranjen, lahko preseže velikost povprečne otroške glave in celo prežre kožo modnika, opozarja dr. Sebastian Jeršinovič iz Centra sodobne urologije. In opozarjanje na urološke rake pri moških, ki jim je namenjen movember, je še kako smiselno, saj moški zelo malo vedo o svojih genitalijah, trdi zdravnik, ki se ukvarja tudi z zdravljenjem nerakavih sprememb v urološkem traktu.
58 min • 10. 11. 2025
Deklica, ki pri šestih letih zaradi podhranjenosti ni več znala hoditi, dvanajstletnik, ki je nekaj dni v tednu v bolnišnici skrbel za umirajočo mamo, nekaj dni pa doma za preživetje mlajših sorojencev, nedonošenček, ki je preživel le zato, ker so mu iz stiropora in lepilnega traku ustvarili improviziran inkubator, pa porod nosečnice, ki se ji je nenadoma ustavilo srce …
61 min • 28. 10. 2025
»Številni pacienti bi dali vse bogastvo samo za še eno minuto z družino,« je eno od spoznanj o krhkosti življenja Martina Kernca, dolgoletnega reševalca Reševalne postaje Ljubljana in enega prvih reševalcev na motorju pri nas. V 25 letih dela je več kot 25.000-krat odhitel na pomoč drugim, videl nepredstavljive stiske in nesreče, a tudi veliko solz sreče in olajšanja.
59 min • 14. 10. 2025
