Iskanje
Hipnoza na odru je le zelo majhen, predvsem pa manj pomemben način uporabe te izjemne metode, ki brez dodatnih farmacevtskih sredstev pomaga tudi zdraviti. Medicinska hipnoza, ki je v nekaterih državah tudi uradno priznan del zdravstvene obravnave, je v uporabi tudi pri nas.
Komu lahko pomaga, kako učinkovita je, pri katerih stanjih je še posebej uporabna, kako je mogoče z njeno uporabo pomagati tudi pri zahtevnejših medicinskih posegih, povemo v Ambulanti 202.
Hipnoza na odru je le zelo majhen, predvsem pa manj pomemben način uporabe te izjemne metode, ki brez dodatnih farmacevtskih sredstev pomaga tudi zdraviti. Medicinska hipnoza, ki je v nekaterih državah tudi uradno priznani del zdravstvene obravnave, je v uporabi tudi pri nas.
Vsaka hipnoza je sodelovalen proces, je oblika komunikacije, zato – če jo izvaja laik z nepoštenimi nameni – lahko izzove težave, poudarja terapevtka medicinske hipnoze Boni Pajntar Plut. “Večina ljudi je dovzetnih, motiviranih. Tistih, ki se ne da hipnotizirati, je zelo malo, tudi tistih, ki so zelo dovzetni, je malo.” Pajntar Plutova je tudi pometla s strahovi, češ, »še vedno smo vsakega klienta zbudili«, ob tem pa je posebej opozorila na to, da hipnozo izvajajo le za to usposobljeni strokovnjaki in ne laiki.
Nobena hipnoza ne zdravi, kvečjemu lahko le pripomore k učinkovitejšim uradnim postopkom zdravljenja.
Medicinska hipnoza je tako lahko v pomoč pri zdravljenju različnih depresivnih stanj, tesnobe, anksioznosti, strahov, motnjah prehranjevanja, boju z zasvojenostjo, krepitvi samozavesti, zmanjševanju treme, jecljanju, motnjah govora, težavah s spanjem, glavobolih in pri številnih psihosomatskih obolenjih. Med zdravniki, ki pri nas največkrat uporabljajo hipnozo, so zobozdravniki, ginekologi oziroma babice v porodnišnicah in pediatri.
“Z medicinsko hipnozo lahko lepo pomagamo otrokom, ki imajo težave z nočnim močenjem postelje, tiki, koncentracijo in strahovi.” – pediatrinja dr. Helena Mole
Zanimivo je, da je lahko hipnoza v pomoč tudi pri tako zahtevnih postopkih, kot so operacije. Ena od vodilnih na tem področju v tujini je dr. Marie-Elisabeth Faymonville, ki deluje v univerzitetnem bolnišničnem centru v belgijskem Liegeu. “Uporabljamo tehniko hipnosedacije, ki združuje tehniko hipnoze, malenkosten odmerek zdravila in lokalno anestezijo, za kar poskrbi anestezist. To delamo že od leta 1992.”
“S hipnosedacijo pacienti ostanejo pri zavesti, okrevajo hitreje, po posegu občutijo manj bolečin, manj slabosti in ne bruhajo. Hitro so nared, da se vrnejo na delo, hitreje se počutijo zmožni početi vsakodnevne reči. Skratka, okrevanje po operaciji je precej hitrejše.”
V Sloveniji česa takega še ne izvajajo, so pa pred nekaj več kot enim letom izvedli prvo operacijo, pri kateri niso uporabili anestezije, temveč hipnozo. Operiral je prof. dr. Uroš Ahčan, kot terapevt medicinske hipnoze je sodeloval Mitja Perat, kot pacient pa zdravnik in specializant anestezije in tudi sam terapevt medicinske hipnoze dr. Matej Serdinšek, ki je med samim postopkom operacije vse skupaj čutil kot risanje po koži s svinčnikom. Opisuje tudi, da mu je čas izjemno hitro tekel. Šlo je za odstranitev znamenja na njegovem vratu, pri čemer so natančno spremljali kazalce, ki so merili bolečino.
Operacija, poudarja Serdinšek, je bila bolj poskus, kako zapolniti vrzel med hipnozo na eni strani in sodobno, z dokazi podprto medicino na drugi. Ob dolgotrajni in skrbni pripravi jim je to v tem primeru tudi uspelo, kar pa še ne pomeni, da bi bile lahko operacije pod hipnozo stalna ali vsaj pogosta praksa pri nas v prihodnje.
V Sloveniji imamo društvo za medicinsko hipnozo, ki že več let usposablja strokovnjake na tem področju. Njegov ustanovitelj je prof. dr. Marjan Pajntar, sicer specialist ginekologije in porodništva, ki je pred desetletji tudi pripeljal medicinsko hipnozo v Slovenijo. V sedemdesetih letih je na primer porodnišnica v Kranju tako slovela zaradi njegove medicinske hipnoze, da so tja prihajale rojevat ženske iz vse Slovenije, skupno pa so takrat pod hipnozo pod njegovim nadzorom izvedli več kot petino porodov.
Hipnoza na odru je le zelo majhen, predvsem pa manj pomemben način uporabe te izjemne metode, ki brez dodatnih farmacevtskih sredstev pomaga tudi zdraviti. Medicinska hipnoza, ki je v nekaterih državah tudi uradno priznan del zdravstvene obravnave, je v uporabi tudi pri nas.
Komu lahko pomaga, kako učinkovita je, pri katerih stanjih je še posebej uporabna, kako je mogoče z njeno uporabo pomagati tudi pri zahtevnejših medicinskih posegih, povemo v Ambulanti 202.
Hipnoza na odru je le zelo majhen, predvsem pa manj pomemben način uporabe te izjemne metode, ki brez dodatnih farmacevtskih sredstev pomaga tudi zdraviti. Medicinska hipnoza, ki je v nekaterih državah tudi uradno priznani del zdravstvene obravnave, je v uporabi tudi pri nas.
Vsaka hipnoza je sodelovalen proces, je oblika komunikacije, zato – če jo izvaja laik z nepoštenimi nameni – lahko izzove težave, poudarja terapevtka medicinske hipnoze Boni Pajntar Plut. “Večina ljudi je dovzetnih, motiviranih. Tistih, ki se ne da hipnotizirati, je zelo malo, tudi tistih, ki so zelo dovzetni, je malo.” Pajntar Plutova je tudi pometla s strahovi, češ, »še vedno smo vsakega klienta zbudili«, ob tem pa je posebej opozorila na to, da hipnozo izvajajo le za to usposobljeni strokovnjaki in ne laiki.
Nobena hipnoza ne zdravi, kvečjemu lahko le pripomore k učinkovitejšim uradnim postopkom zdravljenja.
Medicinska hipnoza je tako lahko v pomoč pri zdravljenju različnih depresivnih stanj, tesnobe, anksioznosti, strahov, motnjah prehranjevanja, boju z zasvojenostjo, krepitvi samozavesti, zmanjševanju treme, jecljanju, motnjah govora, težavah s spanjem, glavobolih in pri številnih psihosomatskih obolenjih. Med zdravniki, ki pri nas največkrat uporabljajo hipnozo, so zobozdravniki, ginekologi oziroma babice v porodnišnicah in pediatri.
“Z medicinsko hipnozo lahko lepo pomagamo otrokom, ki imajo težave z nočnim močenjem postelje, tiki, koncentracijo in strahovi.” – pediatrinja dr. Helena Mole
Zanimivo je, da je lahko hipnoza v pomoč tudi pri tako zahtevnih postopkih, kot so operacije. Ena od vodilnih na tem področju v tujini je dr. Marie-Elisabeth Faymonville, ki deluje v univerzitetnem bolnišničnem centru v belgijskem Liegeu. “Uporabljamo tehniko hipnosedacije, ki združuje tehniko hipnoze, malenkosten odmerek zdravila in lokalno anestezijo, za kar poskrbi anestezist. To delamo že od leta 1992.”
“S hipnosedacijo pacienti ostanejo pri zavesti, okrevajo hitreje, po posegu občutijo manj bolečin, manj slabosti in ne bruhajo. Hitro so nared, da se vrnejo na delo, hitreje se počutijo zmožni početi vsakodnevne reči. Skratka, okrevanje po operaciji je precej hitrejše.”
V Sloveniji česa takega še ne izvajajo, so pa pred nekaj več kot enim letom izvedli prvo operacijo, pri kateri niso uporabili anestezije, temveč hipnozo. Operiral je prof. dr. Uroš Ahčan, kot terapevt medicinske hipnoze je sodeloval Mitja Perat, kot pacient pa zdravnik in specializant anestezije in tudi sam terapevt medicinske hipnoze dr. Matej Serdinšek, ki je med samim postopkom operacije vse skupaj čutil kot risanje po koži s svinčnikom. Opisuje tudi, da mu je čas izjemno hitro tekel. Šlo je za odstranitev znamenja na njegovem vratu, pri čemer so natančno spremljali kazalce, ki so merili bolečino.
Operacija, poudarja Serdinšek, je bila bolj poskus, kako zapolniti vrzel med hipnozo na eni strani in sodobno, z dokazi podprto medicino na drugi. Ob dolgotrajni in skrbni pripravi jim je to v tem primeru tudi uspelo, kar pa še ne pomeni, da bi bile lahko operacije pod hipnozo stalna ali vsaj pogosta praksa pri nas v prihodnje.
V Sloveniji imamo društvo za medicinsko hipnozo, ki že več let usposablja strokovnjake na tem področju. Njegov ustanovitelj je prof. dr. Marjan Pajntar, sicer specialist ginekologije in porodništva, ki je pred desetletji tudi pripeljal medicinsko hipnozo v Slovenijo. V sedemdesetih letih je na primer porodnišnica v Kranju tako slovela zaradi njegove medicinske hipnoze, da so tja prihajale rojevat ženske iz vse Slovenije, skupno pa so takrat pod hipnozo pod njegovim nadzorom izvedli več kot petino porodov.
Pred visoko sezono sicer dovoljene uporabe pirotehnike nikakor ne grozimo, pač pa le ponujamo vpogled v to kakšne so posledice, če gre kaj narobe. Kako se zdravniki sploh lotijo reševanja popolnoma razcefranih okončin, od kod jemljejo dele žil, mišic in kože, zakaj teh delov ali pač kar celih rok in nog ni mogoče presaditi iz drugega človeka, zakaj bi bilo darovanje kože iz drugega človeka najtežja oblika presaditve človeškega organa, za koliko časa lahko ostanke roke začasno prišijejo na kak drug del telesa, kdaj palec iz noge prišijejo na mesto palca na roki, kako je šivati žilice, debele desetinko milimetra, pa tudi o opeklinah, vlogi starih dobrih medicinskih pijavk, ki v vedru čakajo, da smejo pripomoči k uspešnim operacijam, bo v tej epizodi RešeValne postaje precej plastično Darijo Pogorelec, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije z Oddelka za plastično rekonstruktivno kirurgijo in opekline ljubljanskega UKC.
66 min • 09. 12. 2025
"Moraš se sprijazniti, da okužba otroka lahko tudi ubije," kljub izjemnemu razvoju pri zdravljenju okužb priznava pediatrinja dr. Tina Plankar Srovin s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. In včasih se to zgodi v le nekaj urah. Še vedno se ji vsi alarmi prižgejo takrat, ko znaki kažejo, da bi šlo lahko za meningokokno sepso, ki je za otroke vsemu zdravljenju navkljub lahko tudi usodna. In za uspešno zdravljenje okužb so antibiotiki še zmeraj neprekosljivo zdravilo. Prav čudežno, trdi sogovornica, a pa je zaradi malomarne rabe in zlorab vse manj učinkovito.
53 min • 25. 11. 2025
Tumor moda, ki ni pravočasno odstranjen, lahko preseže velikost povprečne otroške glave in celo prežre kožo modnika, opozarja dr. Sebastian Jeršinovič iz Centra sodobne urologije. In opozarjanje na urološke rake pri moških, ki jim je namenjen movember, je še kako smiselno, saj moški zelo malo vedo o svojih genitalijah, trdi zdravnik, ki se ukvarja tudi z zdravljenjem nerakavih sprememb v urološkem traktu.
58 min • 10. 11. 2025
Deklica, ki pri šestih letih zaradi podhranjenosti ni več znala hoditi, dvanajstletnik, ki je nekaj dni v tednu v bolnišnici skrbel za umirajočo mamo, nekaj dni pa doma za preživetje mlajših sorojencev, nedonošenček, ki je preživel le zato, ker so mu iz stiropora in lepilnega traku ustvarili improviziran inkubator, pa porod nosečnice, ki se ji je nenadoma ustavilo srce …
61 min • 28. 10. 2025
»Številni pacienti bi dali vse bogastvo samo za še eno minuto z družino,« je eno od spoznanj o krhkosti življenja Martina Kernca, dolgoletnega reševalca Reševalne postaje Ljubljana in enega prvih reševalcev na motorju pri nas. V 25 letih dela je več kot 25.000-krat odhitel na pomoč drugim, videl nepredstavljive stiske in nesreče, a tudi veliko solz sreče in olajšanja.
59 min • 14. 10. 2025
