Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Reportaža

123 epizod

123 epizod



15. 6. 2022

Zlati pokal v jadranju, reportaža

Slovenska jadralska reprezentanca je uspešno izpeljala kvalifikacije v Grandsonu na Neuchâtelskem jezeru v Švici. V boju za finalni del svetovnega prvenstva, tekmovanja za zlati pokal, je v svoji skupini osvojila prvo mesto. Reportažo z dogodka si boste lahko ogledali v sredo, 15. 6., po kolesarstvu. Krpani, kot se imenujejo, so prikazali veliko znanja in dobro jadranje ter tudi povedali marsikaj zanimivega.


11. 8. 2020

Manu Chao pod Montažem

V Julijskih Alpah, kjer se na tromeji srečujejo slovanska, germanska in latinska kultura, že 25 let poteka glasbeni festival Brez meja oziroma No borders music festival. Kljub hipnim razmeram ni nič drugače tudi letos. Tako so se odločili v Furlaniji - Julijski krajini, da bodo z upoštevanjem vseh navodil pristojnih epidemioloških služb organizirali različne kulturne dogodke v sklopu festivala. Glasbo želijo ljudem predstaviti v naravi, na včasih težko dostopnih, a idiličnih prostorih. Tako je na planoti pod Montažem nastopil francoski glasbenik španskih korenin Manu Chao. Družbeno angažiran in politično kritičen umetnik, ki nastopa po vsem svetu, je po lanskem nastopu na koncertu presenečenja letos sam izrazil željo, da bi prišel.


30. 5. 2020

Gnezdišče čebelarja

Je čebelár in je čebélar, ki ga čebelár ne mara najbolj. Čebélar je ena barvitejših ptic pri nas ki ji, ko jo vidite, ne morete zameriti, da je ime dobila po tem, kar rada je. Čebele. A je tudi žuželke, ki so lahko za čebele nevarne, ose in sršene. Če ulovi želato žuželko, ji najprej odstrani strup, menda za trenutek celo zapre oči, da ji strup ne bi brizgnil vanje. Zaradi te navade ima v Zahodni Afriki rdeči čebelar krajevno ime, ki pomeni “bratranec ognja”. In če kdo misli, da so te mavrične ptice doma samo v Afriki, naj si naslednji izlet načrtuje na Bizeljsko. Natančneje, v opuščen peskokop Župjek, kjer je naša največja in najstarejša gnezdilna kolonija čebelarjev. Ta ptica namreč gnezdi v rovih, izkopanih v peščene stene, ki pa jih je pri nas vedno manj. Tudi zaradi tega je čebelar ogrožena vrsta in zato tudi zavarovana na je povedal Dušan Klenovšek, biolog, zaposlen v Kozjanskem parku.


23. 5. 2020

Cankarjev dom izza odra

Cankarjev dom je endemit med kulturnimi ustanovami pri nas. Gosti lahko verjetno najbolj heterogeno množico raznovrstnih dogodkov, prireditev in obiskovalcev. Ideja za graditev mogočne zgradbe je nastala leta 1975 ob 100. obletnici Cankarjevega rojstva, ko Ljubljana ni imela dvorane, ki bi omogočala vse, kar za kakovosten koncert potrebuje simfonični orkester. Arhitekturno podobo je tako hramu kulture vtisnil arhitekt Edo Ravnikar. Spomladi 1980 so v Linhartovi dvorani že potekale prve kulturne in kongresne prireditve. Cankarjev dom bi lahko primerjali z ledeno goro, saj je na površini le majhen del, veliko hodnikov in dvoran pa se skriva pod površjem.


28. 12. 2019

Vsak pijani voznik na cesti je preveč

Vožnja pod vplivom alkohola je morda tema, ki jo načenjamo znova in znova pa se vseeno zdi, da o tem nikoli ne slišimo preveč. Zelo zgovoren je že podatek, da je v nesreče s smrtnim izidom v več kot 50-ih odstotkih vpleten voznik pod občutnim vplivom alkohola. V decembru je povprečje pijanih voznikov na žalost še nekoliko višje, kakšno pa je stanje v resnici je v avtomobilu policijske patrulje med poostrenim nadzorom izvedel Matevž Polajnar.


13. 12. 2019

Malta med demokracijo in mafijo

Malta je v zadnjih tednih spet v središču pozornosti evropske javnosti. V tej najmanjši članici Evropske unije potekajo protesti proti sedanji vladi. Izbruhnili so, ko je postalo jasno, da sledi brutalnega umora malteške novinarke Daphne Caruana Galizia vodijo v sam politični vrh države. Premier Joseph Muscat je v začetku prihodnjega leta sicer napovedal odstop, a kritična javnost na čelu z družino oktobra 2017 ubite novinarke mu ne verjame. Kritična do malteške oblasti in demokracije je tudi Evropska unija, spornega premiera pa je pred dnevi v Rimu sprejel celo sam papež. Na Malti je bil pred dnevi Luka Hvalc.


30. 11. 2019

Najhujši sovražnik na cesti so panične reakcije

Letošnja jesen nam je prinesla hladno, predvsem pa mokro vreme. Verjetno ni veliko krajev, kjer taka jesen vsaj delno poskrbi za dobro voljo. Pri nas ga najdemo približno na polovici avtocestne poti od prestolnice proti Mariboru v Centru varne vožnje Vransko. Tam deževno vreme namreč poskrbi za naravno namakanje drsnih površin, na katerih vozniki spoznavajo osnovne reševalne tehnike v nevarnih situacijah, ki bi se jim lahko zgodile na cesti. Ena izmed ekip, ki se je sredi novembra podila po 15 hektarov velikem poligonu je bila tudi Valovska. Več pa Matevž Polajnar.


5. 10. 2019

Naloga kave je tolažba, ne bujenje

Kava, ki se je poleg čaja in vode na svetu popije največ, je postala nekakšna samoumevna pijača. Pravzaprav kave več ne pijemo, ampak rutinsko praznimo skodelice, pravijo tisti, ki so v kavi našli tudi drugačna sporočila in etična merila. Kava pa ima tudi svoj svetovni dan, ki smo ga prvič praznovali 1. oktobra leta 2015 in ga je organizirala Mednarodna organizacija za kavo. Praznovanju so se pridružili tudi slovenski ljubitelji kave, zato smo tudi na Valu 202 tokrat namesto ob kavi govorili o kavi. Z nami so bili doktorica Urška Blaznik, Renata Kočevar, Daria Illy, Tine Čokl in doktor Božidar Jezernik.


1. 10. 2019

Bili smo na Waves Vienna

Waves Vienna, ki je na Dunaju potekal med 26. in 28. septembrom, je po mnenju obiskovalcev zelo prijeten festival v lepem mestu, ki glasbenikom ponuja možnost, da se predstavijo tako strokovnjakom v glasbeni industriji kot tudi domačemu in tujemu občinstvu, neodvisnemu od glasbene zvrsti. Letos so na njem nastopili trije slovenski izvajalci: Neomi, Noair ter Zala in Gašper.


29. 9. 2019

Nenehna privlačnost narave

V sklopu projekta Za gozd: Nenehna privlačnost narave, v osrčju stadiona Vrbsko jezero v Celovcu raste gozd. Največja avstrijska umetniška instalacija na prostem je že več kot trideset let tlela v glavi švicarskega urbanega umetnika Klausa Littmanna, realiziral pa jo je s pomočjo avstrijskega utopičnega umetnika Maxa Peintnerja in svetovno znanega krajinskega arhitekta Enza Enee.


24. 8. 2019

Dnevi poezije in vina

Rimljani so ga poimenovali s poetom v imenu – Poetovio. Danes pa Ptuju nekateri rečejo tudi svetovna prestolnica poezije, vsaj takrat, ko se tam na različnih krajih – od dvorišč, do dnevnih sob – sliši poezija. Ta je zadnje območje absolutne svobode, ki jo je zadnje čase vse premalo in najbrž je tudi zato festival Dnevi poezije in vina obiskan in dobro sprejet med različnimi generacijami. Mi smo obiskali tisto najstarejšo, bralce in bralke, ki so precej slabe volje, že ko jim v domu starejših odpade bralni krožek, pogovarjali pa smo se tudi z gostujočimi avtorji in tistimi, ki jih gostijo.


10. 8. 2019

Čez 23 vrhov in v 6 muzejev na Gorenjski muzejsko-planinski transverzali

Kje drugje kot na Gorenjskem bi se lahko domislili projekta Neverjetne gore, v katerem se je povezalo šest gorenjskih muzejev, od katerih se vsak ukvarja tudi z delom zgodovine povezane z našimi hribi. Tako lahko v vsakem od njih (to so Slovenski planinski muzej, Čebelarski muzej, Tržiški muzej, Medobčinski muzej Kamnik, Gorenjski muzej v Kranju in Loški muzej Škofja Loka) vidite razstavo, povezano z gorami – od zgodovine smučanja, fotografij z odprave Everest 1979, pa do najstarejših najdb na Lubniku. V okviru projekta je junija zaživela tudi Gorenjska muzejsko-planinska transverzala, ki vodi čez 23 bolj ali manj obleganih vrhov, ob tem pa poveže vseh 6 omenjenih muzejev in skriva posebne škatlice, namenjene za geolov. Naši sogovorniki bodo Jelena Justin iz Gorenjskega muzeja, Janja Železnikar iz Medobčinskega muzeja Kamnik ter predsednik Slovenskega GeoCaching kluba Igor Čabrian.


7. 6. 2019

Ilegalni nočni obisk NUK-a

Več kot sedemdeset let po 2. svetovni vojni smo se na vodenem nočnem ogledu Narodne in univerzitetne knjižnice odpravili po poteh ilegalnih prenočevalcev.


17. 11. 2018

Štopar med oblaki

Na velikem praznem prostoru na križišču med gostilno Tramvaj in nočnim klubom Cirkus, je na stavbi, kjer je nekoč kraljeval medved, ki jaha ptico, začela nastajati njegov muralski naslednik.


1. 11. 2018

Spominska soba Carlosa Kleiberja

Kraj Konjšica, tisti, ki prihajajo tja iz Avstrije, Nemčije ali celo Argentine, izgovorijo na vse mogoče načine. Razlog za obisk je tam pokopan znameniti dirigent Carlos Kleiber, na ogled pa je tudi njegova spominska soba.


1. 11. 2018

Mihajlo, narodni heroj Azerbajdžana

Kaj ali bolje kdo bi lahko bil razlog, da primorski kraj obiskujejo ljudje iz Azerbajdžana, včasih tudi celotne delegacije. Veliko pove že ime samega kraja, ki so mu že Habsburžani rekli kar Schonpass. Od lepega prelaza pa ni veliko Šempasa. A tisti pravi razlog je Mihajlo, azerbajdžanski narodni heroj in diverzant, ki je tudi razlog, da imamo Društvo prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana. Mihajlu v spomin je v Šempasu urejena tudi spominska soba.


1. 11. 2018

Spominski park Navje

Številna evropska mesta imajo pokopališča, ki presegajo samo vlogo prostora zadnjega počitka in so predvsem zaradi znamenitih pokojnikov oblegane turistične postojanke. Mi pa imamo Navje, ljubljanski spominski park za zaslužne Slovence in tiste tujce, ki so delovali in umrli v Ljubljani ter bili pokopani na pokopališču Sv. Krištofa na območju današnjega Gospodarskega razstavišča.


1. 11. 2018

Znani tujci, ki so svoj zemeljski mir našli pri nas

Kaj imajo skupnega zadnji francoski kralj, azerbajdžanski heroj, izumitelj ladijskega vijaka in znameniti dirigent? Morda že to, da so ljudem poznani po svojih dejanjih ali vsaj imenu, zagotovo pa to, da so vsi našteti našli svoj mir v Sloveniji. Kdo so slavni pokojni, zaradi katerih tujci obiščejo Slovenijo?


1. 11. 2018

Grobnica Burbonov na Kostanjevici

V Sloveniji imamo samo enega kralja z malo začetnico, a še za tega ve veliko več Francozov kot Slovencev. Nekateri se na Kostanjevici nad Novo Gorico oglasijo le zato, da preverijo, ali je tam res grobnica zadnjih članov francoske kraljeve rodbine. Karel X. je namreč edini francoski kralj, ki je pokopan zunaj Francije, in edini kralj, ki je pokopan v Sloveniji.


27. 10. 2018

Vojašnica 26. oktober

Vrhnika je bila zaradi svoje strateške lege v vsej zgodovini pomembno mesto. Veliko pove že to, da so tam v premeru dveh kilometrov našli kolišča, gradišča in ostanke gradenj, ki so jih za seboj pustili vojaki rimskega imperija. No, Vrhnika pa je bila po vojakih in služenju voske znana tudi v novodobnih časih. Prav zato je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Vrhnika-Borovnica pred leti pripravilo razstavo Veterani ne skrivamo, ki govori prav o zgodovini Vojašnice 26. oktober, ki pa je še precej nepopolna. Zato si želijo, da bi se jim oglasili vsi, ki imajo kakršne koli fotografije, dokumente ali celo predmete iz časa, ko so služili vojaški rok.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt