Ruanda je najgosteje naseljena država v Afriki, v kateri mora dobrih 60 odstotkov ljudi preživeti z dobrim evrom na dan. Kot v številnih afriških državah se tudi v Ruandi borijo z veliko revščino, pomanjkanjem izobrazbe, v številnih predelih še vedno nimajo elektrike, infrastruktura je slaba. Številni ljudje živijo v hišah, ki so zgrajene iz blata, kuhajo na odprtem ognju, zemlje ne gnojijo, plazovi jim pogosto odnesejo še tisto malo zemlje, ki jo obdelujejo.
Christoph Rukunda in Jean Damascene Kwizera se v Cerkljah na Gorenjskem učita izdelovati trajnostne opeke
Ruanda je najgosteje naseljena država v Afriki, v kateri mora dobrih 60 odstotkov ljudi preživeti z dobrim evrom na dan. Kot v številnih afriških državah se tudi v Ruandi borijo z veliko revščino, pomanjkanjem izobrazbe, v številnih predelih še vedno nimajo elektrike, infrastruktura je slaba. Številni ljudje živijo v hišah, ki so zgrajene iz blata, kuhajo na odprtem ognju, zemlje ne gnojijo, plazovi jim pogosto odnesejo še tisto malo zemlje, ki jo obdelujejo.
Slovenska Karitas je z misijonarko Vesno Hiti v najrevnejših predelih zahodne Ruande prisotna že več kot 20 let, pred dobrim letom in pol pa so tudi ob pomoči Ministrstva za zunanje zadeve zagnali projekt za učinkovitejšo rabo virov za trajnostno preživetje, projekt, ki ga je prvič podprlo tudi zasebno podjetje Damahaus. Gre za večplasten projekt: od tega, da so šeststo družinam že kupili kozo, do tega, da bodo vzpostavili finančne sheme, ki bodo lokalnim prebivalcem omogočile posojila za odprtje mikropodjetij.
Eden od manjših projektov je tudi opremiti in naučiti Ruandce, kako narediti kakovostne, trajnostne in predvsem zelo poceni opeke. Christoph Rukunda in Jean Damascene Kwizera sta v Cerkljah na Gorenjskem pokazala Mihi Švalju, kako se taka opeka, od katerega si na zahodu Ruande obetajo velike spremembe, naredi.
