Približno 6000 metrov nad morsko gladino je najvišja točka, ko ljudje še lahko dihamo brez pomoči dodatnega kisika. Ko torej plezamo, hodimo, vozimo ali opravljamo katerokoli drugo dejavnost na tako visoki nadmorski višini, bo naše telo zaradi pomanjkanja kisika kazalo znake višinske bolezni, kot so denimo glavobol, slabost, omotica in otekanje obraza.
Zakaj ob vzponu na Mont Everest gorniki potrebujejo dovajanje dodatnega kisika, ko smo še nekaj kilometrov višje na letalu, pa nam za to ni treba skrbeti?
Odgovarja dr. Viktor Šajn, docent za mehaniko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani in vodja tehničnega inštituta
Približno 6000 metrov nad morsko gladino je najvišja točka, ko ljudje še lahko dihamo brez pomoči dodatnega kisika. Ko torej plezamo, hodimo, vozimo ali opravljamo katero koli drugo dejavnost na tako visoki nadmorski višini, bo naše telo zaradi pomanjkanja kisika kazalo znake višinske bolezni, kot so denimo glavobol, slabost, omotica in otekanje obraza.
Zakaj ob vzponu na Mont Everest gorniki potrebujejo dovajanje dodatnega kisika, ko smo še nekaj kilometrov višje na letalu, pa nam za to ni treba skrbeti? Ja, letalski inženirji res morajo misliti na prav vse, samo zato, da nam ni treba.
Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.
