Iskanje
25 min • 06. 01. 2022
Gosta sta umetniški tandem Branko in Timon Šturbej, oče in sin, gledališka in filmska umetnika, ki nastopata v gledališki uprizoritvi Jacques in njegov gospodar v ljubljanski Drami. Režiral jo je Dorian Šilec Petek. O komičnih elementih predstav z zahtevnim kontekstom, veličini ljubljanskega odra za mladega igralca in tekanju iz premiere na premiero.
Igralski tandem Branko in Timon Šturbej o skupnih gledaliških uprizoritvah, generacijski problematiki in občutku poznavanja lastnega otroka oziroma očeta
Umetniški tandem Branko in Timon Šturbej, oče in sin, gledališka in filmska umetnika, sta skupaj nastopila v gledaliških uprizoritvah Požigi, Razbiti vrč in aktualni Jacques in njegov gospodar, ki jo je režiral Dorian Šilec Petek. Skupaj pa ju najdemo tudi na televizijskih zaslonih v nadaljevanki Reka ljubezni. Različne generacije združuje tudi igra Jacques in njegov gospodar, kjer je želel režiser predstaviti generacijsko problematiko.
"Tudi mi smo imeli neko nestrpnost do starejše generacije, naivno gledano, smo želeli čim prej prevzeti naloge, ki nam niso bile zaupane." – Branko Šturbej
Uprizoritev ima veliko komičnih elementov, zanimiva je, ker deluje kot med dvema ognjema. Glavnemu prizoru delajo družbo stranski, ki se izmenjujejo med seboj. Pripovedovalnost zgodb drugih oseb nakazuje že besedilo samo, ko skače v pretekli pripovedni čas. Igralcema je bil užitek to, da sta lahko na odru gledala igralske kolege, kako se morajo izpostaviti in mučiti v kakšnem prizoru, medtem ko sta sama v tistem trenutku na odru počivala.
"Mislim, da je Milan Kundera napisal, da je Jaqcues malo starejši, ključno pa je, da nosi neko zrelost in strpnost, ki je gospodar ne. Seveda je danes podobno, veliko ljudi obstaja, ki imajo podobna prepričanja kot gospodar. V tistem času nas je zanimala generacija, ki je obsedena z nekim relativizmom, izgubljenostjo, živi za stare ideale in je zelo konservativna." – Timon Šturbej
Čeprav to ni njuno prvo odrsko sodelovanje in da imaš, kot pove Branko Šturbej "občutek, da svojega lastnega otroka poznaš, so se mi pri njem vedno na novo odpirala kakšna presenečenja in moram reči, da me je to zelo veselilo, da sva se na neki način povezala."
Gosta sta umetniški tandem Branko in Timon Šturbej, oče in sin, gledališka in filmska umetnika, ki nastopata v gledališki uprizoritvi Jacques in njegov gospodar v ljubljanski Drami. Režiral jo je Dorian Šilec Petek. O komičnih elementih predstav z zahtevnim kontekstom, veličini ljubljanskega odra za mladega igralca in tekanju iz premiere na premiero.
Igralski tandem Branko in Timon Šturbej o skupnih gledaliških uprizoritvah, generacijski problematiki in občutku poznavanja lastnega otroka oziroma očeta
Umetniški tandem Branko in Timon Šturbej, oče in sin, gledališka in filmska umetnika, sta skupaj nastopila v gledaliških uprizoritvah Požigi, Razbiti vrč in aktualni Jacques in njegov gospodar, ki jo je režiral Dorian Šilec Petek. Skupaj pa ju najdemo tudi na televizijskih zaslonih v nadaljevanki Reka ljubezni. Različne generacije združuje tudi igra Jacques in njegov gospodar, kjer je želel režiser predstaviti generacijsko problematiko.
"Tudi mi smo imeli neko nestrpnost do starejše generacije, naivno gledano, smo želeli čim prej prevzeti naloge, ki nam niso bile zaupane." – Branko Šturbej
Uprizoritev ima veliko komičnih elementov, zanimiva je, ker deluje kot med dvema ognjema. Glavnemu prizoru delajo družbo stranski, ki se izmenjujejo med seboj. Pripovedovalnost zgodb drugih oseb nakazuje že besedilo samo, ko skače v pretekli pripovedni čas. Igralcema je bil užitek to, da sta lahko na odru gledala igralske kolege, kako se morajo izpostaviti in mučiti v kakšnem prizoru, medtem ko sta sama v tistem trenutku na odru počivala.
"Mislim, da je Milan Kundera napisal, da je Jaqcues malo starejši, ključno pa je, da nosi neko zrelost in strpnost, ki je gospodar ne. Seveda je danes podobno, veliko ljudi obstaja, ki imajo podobna prepričanja kot gospodar. V tistem času nas je zanimala generacija, ki je obsedena z nekim relativizmom, izgubljenostjo, živi za stare ideale in je zelo konservativna." – Timon Šturbej
Čeprav to ni njuno prvo odrsko sodelovanje in da imaš, kot pove Branko Šturbej "občutek, da svojega lastnega otroka poznaš, so se mi pri njem vedno na novo odpirala kakšna presenečenja in moram reči, da me je to zelo veselilo, da sva se na neki način povezala."
Gledališki in filmski igralec Luka Bokšan trenutno deluje v dveh uprizoritvah na treh slovenskih odrih: v Celjskem in Kranjskem gledališču v koprodukcijski predstavi » In mnogi drugi«, v režiji Bora Ravbarja ter na odru Anton Podbevšek teatra v Novem mestu, v predstavi »Kratke zgodbe«, avtorskem projektu Sanje Neškovič Peršin. Luka Bokšan je Celjan, ki je najprej študiral biologijo, potem pa se je odločil za študij igre na AGRFT-ju. Odločitev je bila prava, takoj zablesti v vlogi admirala, v igri »Otroci na oblasti« (r. Luka Marcen), akademijski produkciji, ki je bila uvrščena na dve mednarodni študentski tekmovanji: na 14. FIST festival v Beogradu, kjer osvoji nagrado grand prix za najboljšo uprizoritev v celoti in na 10. ITSelF festival v Varšavi. Predstava prejme tudi skupinsko Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Že med študijem nastopa v predstavah: »Odilo. Zatemnitev. Oratorij. v režiji Dragana Živadinova v Kinu Šiška, na odru SNG Drama pa v dveh predstavah, »V imenu matere« Ivice Buljana ter »Gospa z morja«, v režiji Tina Grabnarja. Igral je tudi v dokumentarno-igranih filmih Pot domov (r. Aleš Žemlja) in Bratje Milčinski (r. Alma Lapajne) ter v TV seriji Sekirca v med
26 min • 11. 12. 2025
Andraž Keršič je arhitekt mlajše generacije, projektant, raziskovalec, kustos in pedagog ter soustanovitelj arhitekturnega biroja a2o2. Kot pravi je arhitektura v prvi vrsti namenjena ljudem, arhitekti pa lahko vidimo en in isti problem na različne načine, zato gre vedno za dialog, za izmenjavo idej, ker so stvari, na katere tudi najbolj izkušen arhitekt ne pomisli.
32 min • 20. 11. 2025
Petra Seliška je mednarodno uveljavljena filmska režiserka dokumentarnih filmov, ki živi in ustvarja med Ljubljano, Marseille-jem in Skopljem. Leta 2003 je v Skoplju ustanovila lastno produkcijsko hišo Petra Pan film in festival dokumentarnega filma MAKEDOX FILM FESTIVAL. Njen najnovejši film Gora se ne bo premaknila je na Festivalu slovenskega filma Portorož, prejel kar tri nagrade vesna! Film nas popelje visoko v gore Severne Makedonije, kjer spremljamo tri brate, starih med šest in enaindvajset let, kako se spopadajo z zelo zahtevnim delom in osamljenostjo sredi divje narave. Skrbijo za krdelo ovac, koz, krav in za trop psov, ki jih čuvajo pred volkovi, živali vodijo na pašo, jih hranijo, hkrati pridelujejo tudi domači ovčji sir. Vse se odvija z večstoletno tradicijo planšarstva daleč stran od civilizacije, sicer komunicirajo med seboj z mobiteli, signal pa lahko ulovijo le na določenem mestu, ki je štirideset minut hoje oddaljen od njihovega bivalnega prostora. Mladi fantje se tudi vse bolj ukvarjajo z vprašanji, zakaj so tu, zakaj prav oni to počnejo, ali jih čaka drugačna prihodnost ali so obsojeni, da ostanejo in kaj bi se zgodilo, če bi eden od njih zapustil goro. Delovni naslov je bil najprej Dežela Šarplanincev, pravi režiserka Petra Seliškar: "ker pa nismo snemali na Šarplanini, ampak na gori Solunska glava, smo naslov spremenil"i. Pa tudi sam naslov Gora se ne bo premaknila ima močno metaforo.
28 min • 13. 11. 2025
Skriti ljudje je novi celovečerni film Mihe Hočevarja o simpatičnem Islandcu, ki se po naključju znajde v Sloveniji, prepričan, da je še vedno na Slovaškem. Film je svetovno premiero doživel na Mednarodnem filmskem festivalu v Rekijaviku na Islandiji, slovensko pa na 28. Festivalu slovenskega filma Portorož. Gre za prvi slovenski film, ki je nastal v koprodukciji z Islandijo. Glavna protagonista filma sta slovenski igralec Blaž Šef in islandski svetovno uveljavljeni zvezdnik Ólafur Darri Ólafsson. Pri scenariju je z režiserjem Miho Hočevarjem sodeloval priznani srbski scenarist Srđan Koljević. Zgodba se v celoti odvija v poletno sončni Sloveniji, začne in konča pa se v Islandiji.
26 min • 30. 10. 2025
Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra SFC, edine filmske institucije v Evropi, ki organizira festival s pregledom domače produkcije.
18 min • 23. 10. 2025
