Iskanje
Gostja je igralka Nina Ivanišin, nagrajenka Prešernovega sklada za gledališke vloge, ki jih je ustvarila v zadnjih treh letih.
Foto: RTVSLO.SI
Gostja je igralka Nina Ivanišin, nagrajenka Prešernovega sklada za gledališke vloge, ki jih je ustvarila v zadnjih treh letih
Gledališka in filmska igralka Nina Ivanišin, nagrajenka Prešernovega sklada za pet izjemnih gledaliških vlog, ki jih je ustvarila v zadnjih treh letih: v Sofoklesovi Antigoni, v Cankarjevih Hlapcih, v Visoški kroniki, v Linhartovem Matičku, v komični drami Dunkina Macmiliana Pljuča in v igri Demian, ki je nastala po Hessejevem romanu.
Nina Ivanišin je gledališki oder najprej doživela kot srednješolka na eni izmed mariborskih gimnazij, svoj prvi gledališki debi pa kot študentka AGRFT-ja na Malem odru SNG Drama kot Ana Sergejevna v Frielovi Jaltski igri. Največ nagrad je prejela za vlogo Aleksandre v celovečernem prvencu Slovenka režiserja Damjana Kozoleta. Sledile so še filmske vloge v celovečernih filmih: Piran/Piran, Idila in Pod gladino. Nastopila je tudi v televizijski seriji V dvoje.
Trenutno je zasedena v treh gledaliških predstavah: v uprizoritvi 2020, ki jo je po motivih besedil zgodovinarja in filozofa Yuvala Noaha Hararija režiral Ivica Buljan, v komični drami Dunkina Macmiliana Pljuča in v Linhartovi komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi.
Gostja je igralka Nina Ivanišin, nagrajenka Prešernovega sklada za gledališke vloge, ki jih je ustvarila v zadnjih treh letih.
Foto: RTVSLO.SI
Gostja je igralka Nina Ivanišin, nagrajenka Prešernovega sklada za gledališke vloge, ki jih je ustvarila v zadnjih treh letih
Gledališka in filmska igralka Nina Ivanišin, nagrajenka Prešernovega sklada za pet izjemnih gledaliških vlog, ki jih je ustvarila v zadnjih treh letih: v Sofoklesovi Antigoni, v Cankarjevih Hlapcih, v Visoški kroniki, v Linhartovem Matičku, v komični drami Dunkina Macmiliana Pljuča in v igri Demian, ki je nastala po Hessejevem romanu.
Nina Ivanišin je gledališki oder najprej doživela kot srednješolka na eni izmed mariborskih gimnazij, svoj prvi gledališki debi pa kot študentka AGRFT-ja na Malem odru SNG Drama kot Ana Sergejevna v Frielovi Jaltski igri. Največ nagrad je prejela za vlogo Aleksandre v celovečernem prvencu Slovenka režiserja Damjana Kozoleta. Sledile so še filmske vloge v celovečernih filmih: Piran/Piran, Idila in Pod gladino. Nastopila je tudi v televizijski seriji V dvoje.
Trenutno je zasedena v treh gledaliških predstavah: v uprizoritvi 2020, ki jo je po motivih besedil zgodovinarja in filozofa Yuvala Noaha Hararija režiral Ivica Buljan, v komični drami Dunkina Macmiliana Pljuča in v Linhartovi komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi.
Združuje glasove iz različnih disciplin, geografskih področij in kultur. V tem skupnem razmisleku o raznolikih vlogah, izzivih in perspektivah, povezanih z gozdom, sodelujejo umetniki, gozdarji, umetnostni zgodovinarji, filozofi, antropologi, raziskovalci prostoživečih živalskih vrst, krajinski arhitekti in pisci, sta zapisali njegovi urednici Urška Jurman in Mateja Kurir.
24 min • 05. 03. 2026
Matija Medved ustvarja ilustracijo za najvplivnejše svetovne časopise, kot so Bloomberg Businessweek, New York Times, Time Magazine, Forbes, Medium in drugi. Oblikuje tudi plakate, ilustrira knjige, časopise, razne revije, sodeluje s teatrom in filmom. Za ilustracije, posebne izdaje študentskega časopisa Tribuna, ki so izšle kot moderna pravljica Zmaji v banji, je prejel plaketo Hinka Smrekarja in priznanje TDC New York za kolektivno delo. Njegove ilustracije za New York Times in Time Magazine so bile večkrat vključene v razstavo in katalog Društva ilustratorjev v New Yorku in tudi nagrajene. Leta 2023 je prejel dve srebrni medalji: za serijo ilustracij iz kolumn za New York Times in za ilustracije za Center Rog ter zlato medaljo za serijo knjižnih naslovnic za literarni festival Fabula. Matija Medved se v zadnjem času posveča tudi slikarstvu!
26 min • 26. 02. 2026
Nataša Konc Lorenzutti, pisateljica in gledališka igralka, avtorica romana Vse je postalo plamen, ki nam skozi zgodbo akademske kiparke Lize Hribar in njene družine odstira razsežnosti zapletenega zgodovinskega časa tik po drugi svetovni vojni. Liza Hribar je od ranega otroštva živela v Ljubljani, študirala je na Dunajski ženski akademiji in se poročila z matematikom Zoranom Hribarjem iz znane ljubljanske meščanske družine. Med okupacijo sta zakonca Hribar delala za Osvobodilno fronto in čeprav se nista zapletla ne v revolucijo ne v kolaboracijo, ju je leta 47 zajel montiran politični proces, v katerem je bilo obsojenih petnajst slovenskih liberalnih izobražencev.
31 min • 19. 02. 2026
Robert Perišić, hrvaški pisatelj, avtor knjige Mačka na koncu sveta, ki je izšla leta 2022. Knjiga je prevedena v številne jezike, preplavila je ne samo evropski, ampak tudi ameriški in mehiški trg, v kratkem bo izšla tudi v slovenskem prevodu. Robert Perišič poleg romanov piše tudi poezijo, kratke zgodbe, dramo in filmske scenarije. Njegova roman Naš človek v Iraku iz leta 2008 je bil svetovna uspešnica, o njem sta pisali Guardian in New Yorker, tudi njegov naslednji roman Območje brez signala je prejel odlične kritike doma in na tujem, po njem je bila posneta tudi hrvaška tv nadaljevanka v režiji Dalibora Matanića Njegov zadnji roman Mačka na koncu sveta je bil, v italijanskem prevodu, predstavljen na letošnjem 37.Tržaškem filmskem festivalu.
14 min • 12. 02. 2026
Ajda Smrekar je trenutno najbolj zasedena gledališka in filmska igralka, te dni jo lahko gledamo tudi v poetičnem spektaklu Orfej in Evridika na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma, v režiji Jana Krmelja, po besedilu Urše Majcen in glasbeni partituri Saša Vollmaierja ter številnih sodelujočih. Ajda Smrekar nastopa kar v treh vlogah: pisateljice Virginije Woolf, pesnice Sylvije Plath in dramatičarke Sarah Kane. Ajda Smrekar igra tudi eno od glavnih vlog v hrvaškem celovečernem otroškem filmu Bučko, ki bo v kratkem doživel premiero v Zagrebu.
21 min • 05. 02. 2026
