Iskanje
Gost je 25-letni gledališki režiser Luka Marcen, ki je te dni doživel svoj režijski krst z uprizoritvijo Platonovega Simpozija na Malem odru SNG Drama
Gost je 25-letni gledališki režiser Luka Marcen, ki je te dni doživel svoj režijski krst z uprizoritvijo Platonovega Simpozija na Malem odru SNG Drama
“Kaj vse naj bi ljubezen sploh bila, še do danes nismo definirali, zato smo se odločili, da bomo v študiju izhajali predvsem iz zbirke najrazličnejših neskončnih zgodb, ki jih piše ljubezen, saj jih posamezniki potrebujemo, ker nam nudijo sistem za razumevanje sebe in drugega.”
Razlaga mladi gledališki režiser Luka Marcen, ki je doživel svoj krst na malem odru SNG Drama, z avtorskim projektom Simpozij, ki je nastal po znamenitem Platonovem Simpoziju, enem ključnih filozofskih dialogov in premislekov o ljubezni.
Igra je nastala v okviru programa Čakajoč Supermana, ki je namenjen študentom akademije.
Gost je 25-letni gledališki režiser Luka Marcen, ki je te dni doživel svoj režijski krst z uprizoritvijo Platonovega Simpozija na Malem odru SNG Drama
Gost je 25-letni gledališki režiser Luka Marcen, ki je te dni doživel svoj režijski krst z uprizoritvijo Platonovega Simpozija na Malem odru SNG Drama
“Kaj vse naj bi ljubezen sploh bila, še do danes nismo definirali, zato smo se odločili, da bomo v študiju izhajali predvsem iz zbirke najrazličnejših neskončnih zgodb, ki jih piše ljubezen, saj jih posamezniki potrebujemo, ker nam nudijo sistem za razumevanje sebe in drugega.”
Razlaga mladi gledališki režiser Luka Marcen, ki je doživel svoj krst na malem odru SNG Drama, z avtorskim projektom Simpozij, ki je nastal po znamenitem Platonovem Simpoziju, enem ključnih filozofskih dialogov in premislekov o ljubezni.
Igra je nastala v okviru programa Čakajoč Supermana, ki je namenjen študentom akademije.
Združuje glasove iz različnih disciplin, geografskih področij in kultur. V tem skupnem razmisleku o raznolikih vlogah, izzivih in perspektivah, povezanih z gozdom, sodelujejo umetniki, gozdarji, umetnostni zgodovinarji, filozofi, antropologi, raziskovalci prostoživečih živalskih vrst, krajinski arhitekti in pisci, sta zapisali njegovi urednici Urška Jurman in Mateja Kurir.
24 min • 05. 03. 2026
Matija Medved ustvarja ilustracijo za najvplivnejše svetovne časopise, kot so Bloomberg Businessweek, New York Times, Time Magazine, Forbes, Medium in drugi. Oblikuje tudi plakate, ilustrira knjige, časopise, razne revije, sodeluje s teatrom in filmom. Za ilustracije, posebne izdaje študentskega časopisa Tribuna, ki so izšle kot moderna pravljica Zmaji v banji, je prejel plaketo Hinka Smrekarja in priznanje TDC New York za kolektivno delo. Njegove ilustracije za New York Times in Time Magazine so bile večkrat vključene v razstavo in katalog Društva ilustratorjev v New Yorku in tudi nagrajene. Leta 2023 je prejel dve srebrni medalji: za serijo ilustracij iz kolumn za New York Times in za ilustracije za Center Rog ter zlato medaljo za serijo knjižnih naslovnic za literarni festival Fabula. Matija Medved se v zadnjem času posveča tudi slikarstvu!
26 min • 26. 02. 2026
Nataša Konc Lorenzutti, pisateljica in gledališka igralka, avtorica romana Vse je postalo plamen, ki nam skozi zgodbo akademske kiparke Lize Hribar in njene družine odstira razsežnosti zapletenega zgodovinskega časa tik po drugi svetovni vojni. Liza Hribar je od ranega otroštva živela v Ljubljani, študirala je na Dunajski ženski akademiji in se poročila z matematikom Zoranom Hribarjem iz znane ljubljanske meščanske družine. Med okupacijo sta zakonca Hribar delala za Osvobodilno fronto in čeprav se nista zapletla ne v revolucijo ne v kolaboracijo, ju je leta 47 zajel montiran politični proces, v katerem je bilo obsojenih petnajst slovenskih liberalnih izobražencev.
31 min • 19. 02. 2026
Robert Perišić, hrvaški pisatelj, avtor knjige Mačka na koncu sveta, ki je izšla leta 2022. Knjiga je prevedena v številne jezike, preplavila je ne samo evropski, ampak tudi ameriški in mehiški trg, v kratkem bo izšla tudi v slovenskem prevodu. Robert Perišič poleg romanov piše tudi poezijo, kratke zgodbe, dramo in filmske scenarije. Njegova roman Naš človek v Iraku iz leta 2008 je bil svetovna uspešnica, o njem sta pisali Guardian in New Yorker, tudi njegov naslednji roman Območje brez signala je prejel odlične kritike doma in na tujem, po njem je bila posneta tudi hrvaška tv nadaljevanka v režiji Dalibora Matanića Njegov zadnji roman Mačka na koncu sveta je bil, v italijanskem prevodu, predstavljen na letošnjem 37.Tržaškem filmskem festivalu.
14 min • 12. 02. 2026
Ajda Smrekar je trenutno najbolj zasedena gledališka in filmska igralka, te dni jo lahko gledamo tudi v poetičnem spektaklu Orfej in Evridika na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma, v režiji Jana Krmelja, po besedilu Urše Majcen in glasbeni partituri Saša Vollmaierja ter številnih sodelujočih. Ajda Smrekar nastopa kar v treh vlogah: pisateljice Virginije Woolf, pesnice Sylvije Plath in dramatičarke Sarah Kane. Ajda Smrekar igra tudi eno od glavnih vlog v hrvaškem celovečernem otroškem filmu Bučko, ki bo v kratkem doživel premiero v Zagrebu.
21 min • 05. 02. 2026
