Ko hudi duh serje, na kup serje. In tako se je zgodilo, da je starega Lisjaka počesala terminalna možganska kap v avstrijskem zdravilišču za moške. Pa pustimo pikantne malenkosti, življenje gre naprej. Dan potem, ko je Mojca izvedela za očetovo smrt, je peljala Boštjana na žago.
Dan potem, ko je Mojca izvedela za očetovo smrt, je peljala Boštjana na žago
Ko hudi duh serje, na kup serje. In tako se je zgodilo, da je starega Lisjaka počesala terminalna možganska kap v avstrijskem zdravilišču za moške. Pa pustimo pikantne malenkosti, življenje gre naprej. Dan potem, ko je Mojca izvedela za očetovo smrt, je peljala Boštjana na žago.
Ko hudi duh serje, na kup serje. In tako se je zgodilo, da je starega Lisjaka počesala terminalna možganska kap v avstrijskem zdravilišču za moške. Pa pustimo pikantne malenkosti, življenje gre naprej. Dan potem, ko je Mojca izvedela za očetovo smrt, je peljala Boštjana na žago.
Dan potem, ko je Mojca izvedela za očetovo smrt, je peljala Boštjana na žago
Ko hudi duh serje, na kup serje. In tako se je zgodilo, da je starega Lisjaka počesala terminalna možganska kap v avstrijskem zdravilišču za moške. Pa pustimo pikantne malenkosti, življenje gre naprej. Dan potem, ko je Mojca izvedela za očetovo smrt, je peljala Boštjana na žago.
Potovala sta skozi vse valove pandemije in umne ukrepe lokalnih ukrepatorjev, ki delajo dobro. Bile so skušnjave, Boštjan je zaslužil nekaj malega z maskami, bliža se drugi božič čudnega obdobja belega panterja. Številke okuženih sicer nežno padajo, a nad svet se zgrinja čudna megla negotovosti, katere mrč zastira pogled v prihodnost. Tudi Boštjanu in Mojci. On je med potjo skozi blodnjak epidemije boga pragmatično zamenjal za posvetne vire vsemogočnosti, njo pa vleče na drugo stran. K rdeči tabletki. Bo ob letošnjem božiču svetloba spet premagala temo?
7 min • 22. 12. 2021
Po prvem poletju brez virusa, se zgodi dolga in mračna jesen. Virus in ukrepatorji pustošijo brez milosti, namesto sonca z retoričnimi bravurami zasije notranji minister, ki policijsko uro z navdihom samega Nerona prepesni v epidemiološko. Boj z virusom postaja šentflorjanski folkolrni festival dveh ideologij. Vzpostavljen je konflikt med tistimi, ki verjamejo, da nam gre zelo dobro, in nehvaležnimi, ki sumijo, da ladja, ki naj bi bila svetilnik Evrope, v resnici naseda v panonskem blatu. Kaj je res, ne ve nihče več, tudi Boštjan in Mojca ne. Sploh zdaj, ko je dolgo pričakovana rešitev v obliki cepiv res prišla, njihovo implementacijo pa je v poetičnem zanosu slovenskega upravljanja z epidemijo prevzel trener romantike. Vse bo še dobro, upamo vsi, tudi Boštjan in Mojca, čeprav sta spet dobila e-Asistenta. Taj ga spet biksa v šoli.
8 min • 14. 12. 2021
Po brezskrbnem lanskem poletju, ko sta covid in Jelko izginila na Krk, se je zgodila jesen. Čudna jesen, ki je pozabila, da so nas preletela letala. Kljub odličnemu delu slovenske vlade, ki je na vsej severni polobli postala sinonim za odločen spopad z virusom, pa notranja sovražna trojka: opozicija, mediji in Svetlana Makarovič, ni počivala. Ker hudič ne počiva in ima v jeseni rad mlade, je virus spet obujen. Zgodil se je drugi val in šli smo z njim.
8 min • 07. 12. 2021
Preletela so nas letala zmage, koordinator covida je odprl Savudrijo, kozjanski bik nas je zasul s turističnimi boni, on, ki vedno vse ve in je epidemijo ugnal kot sveti Jurij zmaja, pa je ponavljal, da mu med jezdeci pandemije v Evropi ni para. Lepi časi so bili to. In mi smo jih živeli!
9 min • 30. 11. 2021
Boštjan je uspešno dostavil par deset tisoč zabojev mask blagovnim rezervam. Tudi Mojca, ki je bila prej skeptična, zdaj, ko se stvari zaradi dobrega dela in pravega ukrepanja umirjajo, v hitri prilagoditvi Boštjanovega poslovnega modela vidi nekaj dobrega. Morebiti celo plemenitega. Zna biti, da bo kmalu vse v redu. Mimo se peljejo zadnji dnevi lanskega maja in onadva se peljeta z njimi.
6 min • 23. 11. 2021