Iskanje
18 min • 07. 06. 2018
Kako približati računalniška znanja mladim, spremeniti mišljenje o geekih, ki so zaprti v temne sobe in kakšne so razlike med Evropo in Ameriko pri nagovarjanju žensk za programiranje. Gostji Odbite do bita sta Katja Koren Ošljak, ambasadorka Evropskega tedna programiranja in Jennifer Wadella, programerka, ustanoviteljica številnih delavnic v Kansas Cityju. Gostitelja podkasta: Maruša Kerec in Anže Tomić
Kako približati računalniška znanja mladim, spremeniti mišljenje o geekih, ki so zaprti v temne sobe, in kakšne so razlike med Evropo in Ameriko pri nagovarjanju žensk za programiranje
Odbita do bita se o programiranju pogovarja s puncami. Imamo številne delavnice, ki imajo veliko uspeha in dobro udeležbo, a industrija še ne ponuja drugačne slike. Priljubljena in iskana znanja ter delovna mesta inženirjev in programerjev zapolnjujejo fantje: “Družbena percepcija žensk programerk in inženirk je še povezana z eksotiko. V zgodovini ni bilo tako. Ada Lovelace je bila ženska, ki je soustvarjala prvi računalnik, je pa z njim bolj zaslovel njen sodelavec,” razlaga Katja Koren Ošljak, ambasadorka Evropskega tedna programiranja.
Računalniki so bili v šestdesetih letih predvsem oglaševani kot nekaj za fante, kar je vzpostavilo prepad med spoloma. Družbeni pritiski pa so poskrbeli, da ženske mislijo, da v ta svet ne sodijo: “Med programerji sem bila vedno skoraj edina ženska, zato sem hotela spoznati več žensk. Ustanovila sem neprofitno organizacijo, da bi si našla prijateljice. Opazili smo, da nekateri starši svojih hčera niso hoteli vpisati na delavnice, ker so mislili, da so te primernejše za fante. Po tem pa smo se znašli pred novo težavo. Kontaktirale so nas ženske, ki so nam rekle, da nimajo hčere, a bi se vseeno učile programirati,” pravi Jennifer Wadella, programerka, ustanoviteljica številnih delavnic v Kansas Cityju.
Kako približati računalniška znanja mladim, spremeniti mišljenje o geekih, ki so zaprti v temne sobe in kakšne so razlike med Evropo in Ameriko pri nagovarjanju žensk za programiranje. Gostji Odbite do bita sta Katja Koren Ošljak, ambasadorka Evropskega tedna programiranja in Jennifer Wadella, programerka, ustanoviteljica številnih delavnic v Kansas Cityju. Gostitelja podkasta: Maruša Kerec in Anže Tomić
Kako približati računalniška znanja mladim, spremeniti mišljenje o geekih, ki so zaprti v temne sobe, in kakšne so razlike med Evropo in Ameriko pri nagovarjanju žensk za programiranje
Odbita do bita se o programiranju pogovarja s puncami. Imamo številne delavnice, ki imajo veliko uspeha in dobro udeležbo, a industrija še ne ponuja drugačne slike. Priljubljena in iskana znanja ter delovna mesta inženirjev in programerjev zapolnjujejo fantje: “Družbena percepcija žensk programerk in inženirk je še povezana z eksotiko. V zgodovini ni bilo tako. Ada Lovelace je bila ženska, ki je soustvarjala prvi računalnik, je pa z njim bolj zaslovel njen sodelavec,” razlaga Katja Koren Ošljak, ambasadorka Evropskega tedna programiranja.
Računalniki so bili v šestdesetih letih predvsem oglaševani kot nekaj za fante, kar je vzpostavilo prepad med spoloma. Družbeni pritiski pa so poskrbeli, da ženske mislijo, da v ta svet ne sodijo: “Med programerji sem bila vedno skoraj edina ženska, zato sem hotela spoznati več žensk. Ustanovila sem neprofitno organizacijo, da bi si našla prijateljice. Opazili smo, da nekateri starši svojih hčera niso hoteli vpisati na delavnice, ker so mislili, da so te primernejše za fante. Po tem pa smo se znašli pred novo težavo. Kontaktirale so nas ženske, ki so nam rekle, da nimajo hčere, a bi se vseeno učile programirati,” pravi Jennifer Wadella, programerka, ustanoviteljica številnih delavnic v Kansas Cityju.
Zakaj vse pogosteje gledamo v več zaslonov hkrati? Odpisovanje na e-pošto na računalniku in sočasno brskanje po spletu na telefonu se ne zdita nič nenavadnega, več kot en zaslon uporabljamo tudi med preživljanjem prostega časa. Zakaj se znajdemo na Instagramu, če smo se odločili za ogled serije na Netflixu? Kakšna je povezava med nenehnim preklapljanjem pozornosti in količino stresa in tesnobe, ki ju doživljamo? In kako se na spremenjene navade gledalcev odziva industrija popkulture?
30 min • 06. 03. 2026
Posnetke z največjega sejma zabavne elektronike na svetu CES polnijo roboti. Humanoidni roboti, ki se sprehajajo, pogovarjajo, boksajo, zlagajo perilo, preoblačijo posteljo, zalivajo rože in strežejo pijačo. Zakaj bi in kdaj bomo humanoidnega robota spustili v svoj dom? Kakšne dileme in vprašanja prinaša tehnološki napredek v robotiki?
40 min • 20. 02. 2026
Hamburgerji Anžeta Logarja ali brki Luke Mesca? Spletni meme je sporočilo v obliki slike z napisom ali ideja, ujeta v nekajsekundni posnetek. Na družbenih omrežjih so memi postali vsakodnevni odziv na aktualne novice, najpogosteje povezani s politiko in politiki. Kaj je v tem bizarnem svetu sploh še smešno? Kakšna je estetika spletnega humorja? Kako vzbujati pozornost v poplavi generičnih in anonimnih vsebin in kako pomembno vlogo imajo lahko na videz smešni in nepomembni spletni memi?
25 min • 06. 02. 2026
Ne le kaj, kako bomo gledali v prihodnosti? Televizija in kino sta še vedno tukaj kljub številnim črnim napovedim zaradi novih tehnologij. Vseeno spremljamo odločitve, da se podelitev Oskarjev leta 2029 seli na Youtube, da izjemno hitro raste trg mikrodrame, žanra, ki v pokončnem formatu na telefonu ponuja kratko vsebino, in da največji ustvarjalci na svetu kljub napredni in tehnološko dovršeni sedanjosti posegajo po formatih in tehnologiji iz preteklosti.
40 min • 23. 01. 2026
Google ima monopol nad iskanjem po spletu in vsaj do zdaj je veljalo, da z dobrim strokovnjakom lahko vplivamo na prikazovanje spletnih strani. Veliki jezikovni modeli umetne inteligence pa pravila igra spreminjajo. Lahko Chat GPT prepričam, da omeni ravno mojo picerijo, ko ga uporabnik sprašuje po najboljših picah v Ljubljani? Lahko (že) zmanipuliramo umetno inteligenco in ji sugeriramo odgovore?
36 min • 09. 01. 2026
