Iskanje
Digitalizacija, dostop do interneta in dosegljivost strojne opreme so nujni za razvoj informacijske družbe. V Sloveniji pa še vedno beležimo razvojni zaostanek digitalne družbe v primerjavi z evropskim povprečjem, zato je pomembno, da se na ta problem opozarja in poskuša vsesplošno človekovo pravico do dostopa do interneta in vključevanja v internetno demokracijo udejaniti v praksi.
Pri tem igrajo veliko vlogo nevladne organizacije, ki se trudijo zmanjševati digitalno neenakost, se zavzemajo za krepitev e-veščin in spodbujajo razvoj novih in prijaznejših e-storitev. Kako se to prizadevanje kaže v realnosti, povemo v oddaji Odbita do bita.
Čeprav je večini že samoumevno, da dostopa do interneta in seveda do potrebne strojne opreme, pa slovenske nevladne organizacije opozarjajo na še vedno nezadostno e-vključenost Slovencev. V splošnem to zajema področje infrastrukture oziroma dostopa do interneta, dostopa do strojne opreme, do znanja uporabe teh orodij ter razumevanja, kaj pomeni vključitev v informacijsko družbo za kakovost življenja posameznika.
In da ne bo prepozno, je treba z vključevanjem začeti že od rosnih let, pravi direktor Inštituta za pravne rešitve informacijske družbe Maribor Benjamin Lesjak. Zato na centru safe.si tudi usposabljajo starše, na kakšen način naj uvajajo otroke v informacijsko tehnologijo in naj se predvsem zavedajo, da te naprave niso elektronske varuške.
V Sloveniji še vedno beležimo razvojni zaostanek digitalne družbe v primerjavi z evropskim povprečjem, zato je pomembno, da se na ta problem opozarja in poskuša vsesplošno človekovo pravico do dostopa do interneta in vključevanja v internetno demokracijo udejaniti v praksi.
Pri tem igrajo veliko vlogo nevladne organizacije, ki se trudijo zmanjševati digitalno neenakost, se zavzemajo za krepitev e-veščin in spodbujajo razvoj novih in prijaznejših e-storitev.
Digitalizacija, dostop do interneta in dosegljivost strojne opreme so nujni za razvoj informacijske družbe. V Sloveniji pa še vedno beležimo razvojni zaostanek digitalne družbe v primerjavi z evropskim povprečjem, zato je pomembno, da se na ta problem opozarja in poskuša vsesplošno človekovo pravico do dostopa do interneta in vključevanja v internetno demokracijo udejaniti v praksi.
Pri tem igrajo veliko vlogo nevladne organizacije, ki se trudijo zmanjševati digitalno neenakost, se zavzemajo za krepitev e-veščin in spodbujajo razvoj novih in prijaznejših e-storitev. Kako se to prizadevanje kaže v realnosti, povemo v oddaji Odbita do bita.
Čeprav je večini že samoumevno, da dostopa do interneta in seveda do potrebne strojne opreme, pa slovenske nevladne organizacije opozarjajo na še vedno nezadostno e-vključenost Slovencev. V splošnem to zajema področje infrastrukture oziroma dostopa do interneta, dostopa do strojne opreme, do znanja uporabe teh orodij ter razumevanja, kaj pomeni vključitev v informacijsko družbo za kakovost življenja posameznika.
In da ne bo prepozno, je treba z vključevanjem začeti že od rosnih let, pravi direktor Inštituta za pravne rešitve informacijske družbe Maribor Benjamin Lesjak. Zato na centru safe.si tudi usposabljajo starše, na kakšen način naj uvajajo otroke v informacijsko tehnologijo in naj se predvsem zavedajo, da te naprave niso elektronske varuške.
V Sloveniji še vedno beležimo razvojni zaostanek digitalne družbe v primerjavi z evropskim povprečjem, zato je pomembno, da se na ta problem opozarja in poskuša vsesplošno človekovo pravico do dostopa do interneta in vključevanja v internetno demokracijo udejaniti v praksi.
Pri tem igrajo veliko vlogo nevladne organizacije, ki se trudijo zmanjševati digitalno neenakost, se zavzemajo za krepitev e-veščin in spodbujajo razvoj novih in prijaznejših e-storitev.
Zakaj vse pogosteje gledamo v več zaslonov hkrati? Odpisovanje na e-pošto na računalniku in sočasno brskanje po spletu na telefonu se ne zdita nič nenavadnega, več kot en zaslon uporabljamo tudi med preživljanjem prostega časa. Zakaj se znajdemo na Instagramu, če smo se odločili za ogled serije na Netflixu? Kakšna je povezava med nenehnim preklapljanjem pozornosti in količino stresa in tesnobe, ki ju doživljamo? In kako se na spremenjene navade gledalcev odziva industrija popkulture?
30 min • 06. 03. 2026
Posnetke z največjega sejma zabavne elektronike na svetu CES polnijo roboti. Humanoidni roboti, ki se sprehajajo, pogovarjajo, boksajo, zlagajo perilo, preoblačijo posteljo, zalivajo rože in strežejo pijačo. Zakaj bi in kdaj bomo humanoidnega robota spustili v svoj dom? Kakšne dileme in vprašanja prinaša tehnološki napredek v robotiki?
40 min • 20. 02. 2026
Hamburgerji Anžeta Logarja ali brki Luke Mesca? Spletni meme je sporočilo v obliki slike z napisom ali ideja, ujeta v nekajsekundni posnetek. Na družbenih omrežjih so memi postali vsakodnevni odziv na aktualne novice, najpogosteje povezani s politiko in politiki. Kaj je v tem bizarnem svetu sploh še smešno? Kakšna je estetika spletnega humorja? Kako vzbujati pozornost v poplavi generičnih in anonimnih vsebin in kako pomembno vlogo imajo lahko na videz smešni in nepomembni spletni memi?
25 min • 06. 02. 2026
Ne le kaj, kako bomo gledali v prihodnosti? Televizija in kino sta še vedno tukaj kljub številnim črnim napovedim zaradi novih tehnologij. Vseeno spremljamo odločitve, da se podelitev Oskarjev leta 2029 seli na Youtube, da izjemno hitro raste trg mikrodrame, žanra, ki v pokončnem formatu na telefonu ponuja kratko vsebino, in da največji ustvarjalci na svetu kljub napredni in tehnološko dovršeni sedanjosti posegajo po formatih in tehnologiji iz preteklosti.
40 min • 23. 01. 2026
Google ima monopol nad iskanjem po spletu in vsaj do zdaj je veljalo, da z dobrim strokovnjakom lahko vplivamo na prikazovanje spletnih strani. Veliki jezikovni modeli umetne inteligence pa pravila igra spreminjajo. Lahko Chat GPT prepričam, da omeni ravno mojo picerijo, ko ga uporabnik sprašuje po najboljših picah v Ljubljani? Lahko (že) zmanipuliramo umetno inteligenco in ji sugeriramo odgovore?
36 min • 09. 01. 2026
