Iskanje
V začetku oktobra smo iz Slovenije v Francijo poslali dve medvedki, a zelo verjetno je, da se bo že spomladi populacija tamkajšnjih medvedov povečala še za štiri osebke. Obe mladi medvedki, tako Claverina kot Sorita iz snežniških gozdov sta namreč breji in se v pirenejskih gozdovih dobro počutita. Izvoz medvedov v Pireneje poteka že več kot 20 let. Prve medvede smo iz naših gozdov pred četrt stoletja poslali v Avstrijo, najuspešnejša pa je naselitev medvedov v italijanske Dolomite. Skupaj zdaj po gozdovih od Alp do Pirenejev hlača več kot 100 tja poslanih medvedov in njihovih potomcev. Kako naši medvedi opravljajo svoje poslanstvo na tujem in kdaj bodo naše izumirajoče rise okrepili slovaški in romunski, pa več v pogovoru z Markom Jonozovičem z oddelka za gozdne živali in lovstvo pri Zavodu za gozdove Slovenije.
Več kot 100 slovenskih medvedov in njihovih potomcev naseljuje gozdove od Italije do Španije
V začetku oktobra so strokovnjaki z Zavoda za gozdove v lovišču Jelen v snežniških gozdovih ujeli dve medvedji samici, ki so ju francoski partnerji s posebnim transportnim vozilom prepeljali v Francijo in ju v zahodnih Pirenejih izpustili na prostost. Medvedki sta stari šest in sedem let, torej mladi samici v odlični formi, težki 140 in 150 kilogramov. Čeprav smo tja poslali le dve medvedki, je zelo verjetno, da se bo v tistem delu Pirenejev, kjer živita le še dva medveda, že spomladi populacija povečala morda celo na osem medvedov, saj sta tako Claverina kot Sorita breji, rjave medvedke pa po navadi skotijo dva mladiča. Marko Jonozovič z oddelka za gozdne živali in lovstvo pri Zavodu za gozdove Slovenije pravi, da gre za naključje, da so poslali domnevno breji samici. Želje in zahteve partnerjev v projektu so sicer zelo natančne, saj ni vsaka žival, ki jo ujamejo pri nas, primerna za preselitev in doseganje ciljev, ki so si jih zastavili.
“Čeprav je prevoz dolgotrajen, več kot en cel dan in so medvedki pričakali protesti ter zapore cest, se samici počutita dobro, izpust pa je bil opravljen po vseh strokovnih zahtevah.”
Sodelovanje s Francijo in projekt naseljevanja slovenskih medvedov v Pireneje ima dolgo zgodovino. V letih 1996 in 1998 so na mejo med Francijo in Španijo poslali prve tri medvede, potem pa sta leta 2006 Slovenija in Francija podpisali medvladni sporazum in že isto leto so tja poslali še pet medvedov. Projekt je izjemno uspešen, saj so slovenski medvedi močno okrepili tamkajšnjo populacijo, ki je bila tik pred izumrtjem. Danes je tam že dobrih 40 medvedov, največ v osrednjem delu gorovja, manj pa na vzhodu in zahodu, kamor so odpeljali zadnji dve medvedki. Med vsemi preseljenimi slovenskimi medvedi pa močno izstopa alfa samec Pyros, eden prvih v Francijo odpeljanih medvedov, ki je oče ali ded kar treh četrtin vseh tamkajšnjih medvedov in je zato postal že prava legenda.
“Zadnji podatki o še živečem Pyrosu so s konca zime 2017. Ta medved je dočakal zelo visoko starost – vsaj 29 ali 30 let, kar je za to vrsto zgornja biološka meja.”
Projekt naseljevanja medvedov v Pireneje je projekt treh držav: Francije, Španije in Andore. Pri naseljevanju slovenskih medvedov je Francija najdejavnejša, drugi dve sta pasivnejši. V Andoro medveda še niso poslali, v Španijo pa je odšel le en slovenski medved. Sicer pa so medvede iz Slovenije prvič preselili leta 1993 v sosednjo Avstrijo. Na Spodnjo Štajersko so poslali tri slovenske medvede. Sprva je bil projekt izjemno uspešen, v nekaj letih je populacija narasla na med 20 in 25 živali, a so jih divji lovci v Avstriji do zadnjega postrelili.
“V Avstriji so pristojni obravnavali več primerov divjega lova in pri posameznikih našli preparirane ostanke uplenjenih medvedov.”
Svojih medvedov Avstrija danes nima več, posamezni pridejo k njim iz Slovenije ali Italije, ki so po večini tudi naši. Naselitev v Dolomite pa je namreč najbolj uspešen projekt naselitve. V deželo Trento na Južnem Tirolskem so namreč med letoma 1998 in 2000 preselili deset slovenskih medvedov. Po podatkih Marka Jonozoviča pa je bil do nedavnega živ le en tja poslan medved. Populacija, ki je do preselitve štela le nekaj osebkov, pa se je dvignila krepko čez številko 60. A dodatnih naselitev zaradi javnega mnenja ne načrtujejo.
“V zadnji treh letih se je javno mnenje tam obrnilo v negativno smer. V tem času je bilo nekaj posameznih stikov medveda z ljudmi in nekateri so se končali tudi s poškodbami.”
In čeprav imajo stabilne populacije rjavega medveda tudi nekatere druge države v Evropi, denimo Švedska in Finska, pa Romunija, Hrvaška in Bosna, jih nobena od njih ne pošilja v druge države, le Slovenija. Švedski in finski medvedi za preselitev v Alpe in Pireneje niso primerni, saj se gensko preveč razlikujejo od lokalne populacije, druge države z medvedom pa ne premorejo dovolj strokovnega znanja in njihove pristojne službe pred leti še niso bile organizirane na taki ravni, da bi lahko izpeljale tako logistično in birokratsko zapleteno operacijo, kot je preselitev medveda.
“Medvedi so živali, ki se dobro in hitro prilagodijo na novo okolje, tako prehransko kot bivalno. In vsi naši medvedi so se.”
Slovenija je torej najuspešnejša izvorna država za doseljevanje medvedov v države po Evropi. Medvedov imamo očitno dovolj, tudi populacija volkov je stabilna in se povečuje, imamo pa pri nas težave z risi. V Sloveniji in njeni okolici so risi izumrli v začetku 20. stoletja, v 70. letih smo tri pare risov uvozili iz Slovaške. Zaradi medsebojnega križanja imajo njihovi potomci slab genski zapis in so zato izjemno občutljivi za vse bolezni in tegobe.
“Sodeč po monitoringu, ki ga izvajamo že desetletja, ocenjujemo, da imamo pri nas od 10 do 15 risov. Imajo pa zaradi parjenja v sorodstvu res velike genske težave.”
Za rešitev risje populacije je pripravljen podoben scenarij kot v Pirenejih ali Dolomitih. S sedmimi pari oziroma štirinajstimi risi iz Slovaške in Romunije naj bi okrepili populacijo risov tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Pri nas je za naselitev že vse pripravljeno: dogovori podpisani, postavili so posebne odbore za aklimatizacijo risov, prve osebke pa pričakujemo že to zimo ali spomladi.
V začetku oktobra smo iz Slovenije v Francijo poslali dve medvedki, a zelo verjetno je, da se bo že spomladi populacija tamkajšnjih medvedov povečala še za štiri osebke. Obe mladi medvedki, tako Claverina kot Sorita iz snežniških gozdov sta namreč breji in se v pirenejskih gozdovih dobro počutita. Izvoz medvedov v Pireneje poteka že več kot 20 let. Prve medvede smo iz naših gozdov pred četrt stoletja poslali v Avstrijo, najuspešnejša pa je naselitev medvedov v italijanske Dolomite. Skupaj zdaj po gozdovih od Alp do Pirenejev hlača več kot 100 tja poslanih medvedov in njihovih potomcev. Kako naši medvedi opravljajo svoje poslanstvo na tujem in kdaj bodo naše izumirajoče rise okrepili slovaški in romunski, pa več v pogovoru z Markom Jonozovičem z oddelka za gozdne živali in lovstvo pri Zavodu za gozdove Slovenije.
Več kot 100 slovenskih medvedov in njihovih potomcev naseljuje gozdove od Italije do Španije
V začetku oktobra so strokovnjaki z Zavoda za gozdove v lovišču Jelen v snežniških gozdovih ujeli dve medvedji samici, ki so ju francoski partnerji s posebnim transportnim vozilom prepeljali v Francijo in ju v zahodnih Pirenejih izpustili na prostost. Medvedki sta stari šest in sedem let, torej mladi samici v odlični formi, težki 140 in 150 kilogramov. Čeprav smo tja poslali le dve medvedki, je zelo verjetno, da se bo v tistem delu Pirenejev, kjer živita le še dva medveda, že spomladi populacija povečala morda celo na osem medvedov, saj sta tako Claverina kot Sorita breji, rjave medvedke pa po navadi skotijo dva mladiča. Marko Jonozovič z oddelka za gozdne živali in lovstvo pri Zavodu za gozdove Slovenije pravi, da gre za naključje, da so poslali domnevno breji samici. Želje in zahteve partnerjev v projektu so sicer zelo natančne, saj ni vsaka žival, ki jo ujamejo pri nas, primerna za preselitev in doseganje ciljev, ki so si jih zastavili.
“Čeprav je prevoz dolgotrajen, več kot en cel dan in so medvedki pričakali protesti ter zapore cest, se samici počutita dobro, izpust pa je bil opravljen po vseh strokovnih zahtevah.”
Sodelovanje s Francijo in projekt naseljevanja slovenskih medvedov v Pireneje ima dolgo zgodovino. V letih 1996 in 1998 so na mejo med Francijo in Španijo poslali prve tri medvede, potem pa sta leta 2006 Slovenija in Francija podpisali medvladni sporazum in že isto leto so tja poslali še pet medvedov. Projekt je izjemno uspešen, saj so slovenski medvedi močno okrepili tamkajšnjo populacijo, ki je bila tik pred izumrtjem. Danes je tam že dobrih 40 medvedov, največ v osrednjem delu gorovja, manj pa na vzhodu in zahodu, kamor so odpeljali zadnji dve medvedki. Med vsemi preseljenimi slovenskimi medvedi pa močno izstopa alfa samec Pyros, eden prvih v Francijo odpeljanih medvedov, ki je oče ali ded kar treh četrtin vseh tamkajšnjih medvedov in je zato postal že prava legenda.
“Zadnji podatki o še živečem Pyrosu so s konca zime 2017. Ta medved je dočakal zelo visoko starost – vsaj 29 ali 30 let, kar je za to vrsto zgornja biološka meja.”
Projekt naseljevanja medvedov v Pireneje je projekt treh držav: Francije, Španije in Andore. Pri naseljevanju slovenskih medvedov je Francija najdejavnejša, drugi dve sta pasivnejši. V Andoro medveda še niso poslali, v Španijo pa je odšel le en slovenski medved. Sicer pa so medvede iz Slovenije prvič preselili leta 1993 v sosednjo Avstrijo. Na Spodnjo Štajersko so poslali tri slovenske medvede. Sprva je bil projekt izjemno uspešen, v nekaj letih je populacija narasla na med 20 in 25 živali, a so jih divji lovci v Avstriji do zadnjega postrelili.
“V Avstriji so pristojni obravnavali več primerov divjega lova in pri posameznikih našli preparirane ostanke uplenjenih medvedov.”
Svojih medvedov Avstrija danes nima več, posamezni pridejo k njim iz Slovenije ali Italije, ki so po večini tudi naši. Naselitev v Dolomite pa je namreč najbolj uspešen projekt naselitve. V deželo Trento na Južnem Tirolskem so namreč med letoma 1998 in 2000 preselili deset slovenskih medvedov. Po podatkih Marka Jonozoviča pa je bil do nedavnega živ le en tja poslan medved. Populacija, ki je do preselitve štela le nekaj osebkov, pa se je dvignila krepko čez številko 60. A dodatnih naselitev zaradi javnega mnenja ne načrtujejo.
“V zadnji treh letih se je javno mnenje tam obrnilo v negativno smer. V tem času je bilo nekaj posameznih stikov medveda z ljudmi in nekateri so se končali tudi s poškodbami.”
In čeprav imajo stabilne populacije rjavega medveda tudi nekatere druge države v Evropi, denimo Švedska in Finska, pa Romunija, Hrvaška in Bosna, jih nobena od njih ne pošilja v druge države, le Slovenija. Švedski in finski medvedi za preselitev v Alpe in Pireneje niso primerni, saj se gensko preveč razlikujejo od lokalne populacije, druge države z medvedom pa ne premorejo dovolj strokovnega znanja in njihove pristojne službe pred leti še niso bile organizirane na taki ravni, da bi lahko izpeljale tako logistično in birokratsko zapleteno operacijo, kot je preselitev medveda.
“Medvedi so živali, ki se dobro in hitro prilagodijo na novo okolje, tako prehransko kot bivalno. In vsi naši medvedi so se.”
Slovenija je torej najuspešnejša izvorna država za doseljevanje medvedov v države po Evropi. Medvedov imamo očitno dovolj, tudi populacija volkov je stabilna in se povečuje, imamo pa pri nas težave z risi. V Sloveniji in njeni okolici so risi izumrli v začetku 20. stoletja, v 70. letih smo tri pare risov uvozili iz Slovaške. Zaradi medsebojnega križanja imajo njihovi potomci slab genski zapis in so zato izjemno občutljivi za vse bolezni in tegobe.
“Sodeč po monitoringu, ki ga izvajamo že desetletja, ocenjujemo, da imamo pri nas od 10 do 15 risov. Imajo pa zaradi parjenja v sorodstvu res velike genske težave.”
Za rešitev risje populacije je pripravljen podoben scenarij kot v Pirenejih ali Dolomitih. S sedmimi pari oziroma štirinajstimi risi iz Slovaške in Romunije naj bi okrepili populacijo risov tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Pri nas je za naselitev že vse pripravljeno: dogovori podpisani, postavili so posebne odbore za aklimatizacijo risov, prve osebke pa pričakujemo že to zimo ali spomladi.
Še pred nekaj desetletji labodi grbci pri nas niso bili tako zelo pogoste ptice. Videti jih je bilo mogoče na Bledu ali na Otočcu, kamor so jih sprva pripeljali za okras. Zadnja leta pa labodi pri nas ne le gnezdijo, veliko jih pride k nam tudi prezimovat. A od kod? Te podatke naši ornitologi razberejo iz obročkov, ki jih ptice nosijo na nogah. Labodji par gnezdi tudi na Koseškem bajerju v Ljubljani. Letos je ta vzgojil šest mladičev, ki so jim včeraj predstavniki Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter Slovenskega centra za obročkanje ptic, ki deluje v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije, na noge namestili obročke.
8 min • 08. 07. 2020
Krompir, o katerem je sicer več teorij, kdo ga je iz novega sveta prvi pripeljal v Evropo, je bil na svoji prvi poti čez Atlantik brez progaste družbe. Tudi za časa Marije Terezije, ki je gojenje te kulture v naši deželi zapovedala, se kmetom o krompirjevi nadlogi še sanjalo ni. A koloradski hrošč, ki je dobil ime po državi, kjer so ga najprej opazili in ki se je najprej prehranjeval z divjimi razhudniki in šele sredi 19. stoletja ugotovil, da je krompir boljši, se ni hitro razširil le po Ameriki, pač pa kaj kmalu kot slepi potnik na ladjah prišel tudi v Evropo. Najprej v Francijo, pri nas pa so ga prvič opazili na Krškem polju leta 1946 in zaradi škode, ki jo je povzročal, ga je takratna oblast poimenovala kar škodljivec socializma. Po več kot 70-ih letih je koloradski hrošč še vedno velika nadloga in zadnjih 20 let tudi predmet preučevanja na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. O raziskavah, povezanih s tem krompirjevim škodljivcem in možnimi ukrepi proti njemu, pa tudi o sami žuželki nam je več povedal Stanislav Trdan, redni profesor za področje varstva rastlin in predstojnik katedre za fitomedicino, kmetijsko tehniko, poljedelstvo, pašništvo in travništvo.
12 min • 13. 07. 2019
Akademik, biolog doktor Matija Gogala je svoje zanimanje najprej posvetil stenicam, te je že kot dijak preučeval, zbiral in študiral njihove vrste, kar je bilo pri število 650 vrst samo v Sloveniji precej obširno področje dela. Zanimala sta ga tudi žuželčja vid in sluh pa vibracijska komunikacija. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja pa so ga, ko je obiskal Tajsko in Malezijo, začeli zanimati škržadi. Sam zagovarja zapis »škržad« namesto »škržat«. Prvi sicer velja za pravilnejšega, drugi pa je narečen, a se ga prav tako dopušča. Škržadi pa zadnja leta niso več tipični za obmorske kraje in Kras, slišimo jih lahko tudi v ljubljanskem Tivoliju pa celo nad Hotedršico. Kako so prišli tja, še vedno ni jasno.Doktor znanosti Matija Gogala je tudi prvi začel zbirati zvoke za Arhiv živalskih zvokov - študijsko zbirko posnetkov živalskih zvokov, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije.
9 min • 08. 06. 2019
Cerkniško jezero, ki je del Notranjskega regijskega parka, velja za eno največjih presihajočih jezer v Evropi. Po svoji biotski raznovrstnosti pa se najbrž lahko kosa tudi z jezeri v svetovnem merilu.Tam so opazovali polovico vseh evropskih vrst ptičev, od 180 vrst dnevnih metuljev, kolikor jih je pri nas, so jih na območju jezera našteli kar 125. Ob Cerkniškem jezeru živi tudi 15 vrst dvoživk, mednje sodita tudi veliki pupek in hribski urh. Bolj znan je verjetno urh, ki sicer sodi v družino žab, a vendar ga od njih loči okrogel jezik, ki ga ne more iztegniti tako, kot to lahko počnejo žabe. Veliko bolj skrivnosten pa je veliki pupek, ki mu zaradi videza včasih rečejo tudi zmajček.Obe dvoživki sta na rdečem seznamu in tudi zato, da se vrsti ohranita, so pupkom in urhom v Notranjskem parku v sklopu projekta KRAS.RE.VITA uredili nova bivališča, ki bodo v sklopu poti ob Cerkniškem jezeru v prihodnje na ogled tudi javnosti.
9 min • 25. 05. 2019
Vipavska dolina ni le ena od desetih najboljših destinacij v Evropi, kamor jo je lani uvrstil Lonely Planet, pač pa je tudi območje, na katerem najdemo kar nekaj prav posebnih živalskih vrst. Med njimi so tudi take, ki so že na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Njihovi ohranitvi in izboljšanju stanja njihovega habitata je namenjen projekt VIPava, ki ga skupaj s še nekaterimi partnerji vodi Zavod za ribištvo Slovenije. Tako na območju porečja Vipave poteka izlov tujerodnih vrst želv, ki izpodrivajo našo domorodno močvirsko sklednico, izvajajo se tudi ukrepi za laško žabo, hribskega urha, za ohranitev hrošča močvirskega krešiča, dveh ptičjih vrst in metulja. Poteka pa tudi popis vidrekov, saj se ta nočna žival spet vrača v Vipavsko dolino.
10 min • 13. 04. 2019
