Iskanje
12-kilometrska tematska pot s sedmimi točkami, lokacijami, kjer so posneli najpomembnejše prizore kultnega slovenskega filma
Letos mineva 70 let od nastanka prvega slovenskega zvočnega celovečernega igranega filma Na svoji zemlji režiserja Franceta Štiglica. Večina prizorov po scenariju Cirila Kosmača in njegove novele Očka Orel je bila posneta v Baški grapi.
Prikazuje boj partizanov in civilnega prebivalstva na Primorskem za osvoboditev izpod 25-letne italijanske okupacije. Sedemdeseti obletnici so se posvetili tudi v domači Baški grapi, na Grahovem ob Bači, kjer društvo Baška dediščina ta konec tedna pripravlja 13. festival Odmevi dediščine. Po petkovi premieri dokumentarnega filma “Baška grapa – živi spomenik filma” režiserja Slavka Hrena so se včeraj pohodniki podali po tematski poti Na svoji zemlji, osrednja prireditev pa bo danes ob 15. uri.
“Stane, lej jo našo grapo.”
S to kultno izjavo se začenja film Na svoji zemlji, a da bi se povzpeli do točke, kjer je bil prizor posnet, se je treba malo potruditi. Pred nami je namreč 12-kilometrska tematska pot s sedmimi točkami, lokacijami, kjer so posneli najpomembnejše prizore.
Film prikazuje zgodbo od poletja 1943 do maja 1945, ko partizani osvobodijo Trst. Za glasbo avtorja Marjana Kozine je poskrbel orkester Slovenske filharmonije. Za gledališke igralce – Aleksandra Valiča, Štefko Drolc, Staneta Severja, Majdo Potokar, Jožeta Galeta, Andreja Kurenta in številne druge, je bil to prvi nastop v filmu. Zanimiva izkušnja je bila tudi za snemalca Srečka Pavlovčiča in danes 90-letnega Iva Belca, ki je v filmu tudi nastopil, ter scenografa, danes 97-letnega Toneta Mlakarja, in leto mlajšega direktorja fotografije Ivana Marinčka. Na snemanje spominja tudi opus o filmu scenskega fotografa Erminia del Fabbra – več kot 2.000 fotografij, ki jih hranijo v Slovenski kinoteki.
Še vedno imate čas, da se odpravite v Baško grapo, natančneje na Grahovo ob Bači, kjer se ob 15.00 začenja prireditev Poklon slovenskemu filmu, ki bo obogatena z glasbo in pesmimi iz slovenskih filmov. Slavnostni govornik bo Marcel Štefančič. Premiera dokumentarnega filma Filmoljubje: Baška grapa – živi spomenik filma bo na TV Slovenija 24. oktobra.
12-kilometrska tematska pot s sedmimi točkami, lokacijami, kjer so posneli najpomembnejše prizore kultnega slovenskega filma
Letos mineva 70 let od nastanka prvega slovenskega zvočnega celovečernega igranega filma Na svoji zemlji režiserja Franceta Štiglica. Večina prizorov po scenariju Cirila Kosmača in njegove novele Očka Orel je bila posneta v Baški grapi.
Prikazuje boj partizanov in civilnega prebivalstva na Primorskem za osvoboditev izpod 25-letne italijanske okupacije. Sedemdeseti obletnici so se posvetili tudi v domači Baški grapi, na Grahovem ob Bači, kjer društvo Baška dediščina ta konec tedna pripravlja 13. festival Odmevi dediščine. Po petkovi premieri dokumentarnega filma “Baška grapa – živi spomenik filma” režiserja Slavka Hrena so se včeraj pohodniki podali po tematski poti Na svoji zemlji, osrednja prireditev pa bo danes ob 15. uri.
“Stane, lej jo našo grapo.”
S to kultno izjavo se začenja film Na svoji zemlji, a da bi se povzpeli do točke, kjer je bil prizor posnet, se je treba malo potruditi. Pred nami je namreč 12-kilometrska tematska pot s sedmimi točkami, lokacijami, kjer so posneli najpomembnejše prizore.
Film prikazuje zgodbo od poletja 1943 do maja 1945, ko partizani osvobodijo Trst. Za glasbo avtorja Marjana Kozine je poskrbel orkester Slovenske filharmonije. Za gledališke igralce – Aleksandra Valiča, Štefko Drolc, Staneta Severja, Majdo Potokar, Jožeta Galeta, Andreja Kurenta in številne druge, je bil to prvi nastop v filmu. Zanimiva izkušnja je bila tudi za snemalca Srečka Pavlovčiča in danes 90-letnega Iva Belca, ki je v filmu tudi nastopil, ter scenografa, danes 97-letnega Toneta Mlakarja, in leto mlajšega direktorja fotografije Ivana Marinčka. Na snemanje spominja tudi opus o filmu scenskega fotografa Erminia del Fabbra – več kot 2.000 fotografij, ki jih hranijo v Slovenski kinoteki.
Še vedno imate čas, da se odpravite v Baško grapo, natančneje na Grahovo ob Bači, kjer se ob 15.00 začenja prireditev Poklon slovenskemu filmu, ki bo obogatena z glasbo in pesmimi iz slovenskih filmov. Slavnostni govornik bo Marcel Štefančič. Premiera dokumentarnega filma Filmoljubje: Baška grapa – živi spomenik filma bo na TV Slovenija 24. oktobra.
Ptuj, Ljubljana in Ajdovščina so mesta, na katera najbrž najprej pomislimo, ko govorimo o antični dediščini starega Rima. Morda malo manj znano, a najdišče izjemnega pomena, pa leži med hrušiškimi gozdovi ob cesti Col–Kalce. Z graditvijo te ceste so si Rimljani skrajšali pot med Ljubljano takratno Emono in Akvilejo oziroma Oglejem v Italiji. Na Hrušici so zgradili tudi utrdbo Ad Pirum, ki je bila del obsežnega obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum; ta je segal vse od Posočja do Reke. Danes je tam arheološki park z muzejsko zbirko Narodnega muzeja Slovenije, ki obiskovalce seznani s tem obsežnim obrambnim sistemom trdnjav
11 min • 08. 09. 2024
Na tekmovanju organizacije European Best Destinations za najboljšo evropsko destinacijo je Maribor v začetku letošnjega leta osvojil tretje mesto in hkrati postal najboljša evropska kulinarična destinacija. Zato se na tokratnem nedeljskem izletu sprehodimo po starem mestnem jedru štajerske prestolnice, na vožnji s splavom se pridružimo Mariborskim flosarjem in se v prvi slovenski šolski restavraciji naučimo pripraviti pohorsko omleto. Pohorska omleta Sestavine: 3 jajca, 3 žlice sladkorja, 3 žlice moke. Rumenjake ločimo od beljakov. Beljakom dodamo žlico sladkorja in stepemo čvrst sneg. Rumenjakom dodamo dve žlici sladkorja in penasto vmešamo. Moko presejemo in jo vmešamo k rumenjakom. Nato zmesi počasi dodajamo sneg in previdmo premešamo, da zmes ostane čim bolj rahla. V ponvi ali okroglem pekaču s premerom 22 cm pečemo 12 minut v pečici, ogreti na 220 stopinj Celzija. Še toplo namažemo z brusnično marmelado, prepognemo ter okrasimo s stepeno smetano in sladkorjem v prahu. Za konec lahko omleto prelijemo z malo metinega likerja.
16 min • 27. 08. 2023
Ribolov ima v Sloveniji bogato tradicijo, muharjenje pa je njegova najlepša, in kot pravijo nekateri, najplemenitejša oblika. V zadnjih letih je to tudi turistična ponudba, ki k našim rekam privablja vedno več gostov. In ti imajo veliko možnosti za preživljanje kakovostnega prostega časa daleč stran od stresnega in opravkov polnega vsakdana. Pri nas je približno 28 tisoč kilometrov vodotokov in 1300 jezer, večjih od enega hektara, torej zelo veliko možnosti za muharjenje.
14 min • 16. 04. 2023
Sončni zimski dnevi kar kličejo po pobegu na sneg. Zaradi visokih temperatur na začetku leta izbire aktivnosti ni na pretek, v nižjih legah so odprta le redka smučišča in tekaške proge, zato navdušenci nad zimskimi aktivnostmi zabavo na snegu iščejo predvsem v sredogorju, tisti najbolj izkušeni tudi v visokogorju. Spoznali bomo zanimivo zimsko aktivnost, ki v zadnjih letih postaja vedno bolj priljubljena: krpljanje. Krplje so najprej začeli uporabljati lovci, v svojem delu Slava vojvodine Kranjske pa jih omenja že Janez Vajkard Valvasor. Kot rekreativna športna aktivnost pa se je krpljanje začelo vzpostavljati v zadnjih dvajsetih letih.
11 min • 08. 01. 2023
Tudi turistična kampanja Moja Slovenija, ki želi domače goste zadržati v domovini, priča o tem, da je "industrijski" turizem že zavzel pomembno mesto v branžni ponudbi. Z njim se ukvarja tudi podjetje Podzemlje Pece, ki je nastalo po zaprtju rudnika svinca in cinka Mežica pred dobrega četrt stoletja. Obiskovalcem nudijo kar nekaj enkratnih doživetij več sto metrov pod površjem, še pred vhodom v jamo pa se lahko podučite o 220 milijonov let dolgi geološki zgodovini krajev, kjer se stikata evroazijska in afriška tektonska plošča. V rudarskem muzeju hranijo celo vretence ihtiozavra, kar pomeni, da sta bili Peca in Uršlja gora nekoč davno morska obala.
11 min • 01. 01. 2023
