Razstava Moja Ljubljanica je tudi izhodiščna točka za ogled krajev in drugih ustanov s področja naravne in kulturne dediščine, povezanih z reko Ljubljanico
Katera je že tista naša reka, ki ji pravimo Reka sedmih imen? Celovit in nazoren odgovor lahko ne le slišite, ampak tudi vidite na Vrhniki na razstavi Moja Ljubljanica, ki je del projekta Doživljajsko razstavišče Ljubljanica. Zgodba o reki, ki je zaradi bogate arheološke dediščine razglašena za spomenik državnega pomena, je postavljena v prostorih nekdanje šivalnice in uprave IUV ter popelje v podzemeljski svet, rečno strugo in svet zgoraj, ob reki in nad njo na območju Vrhnike, ko se je ta imenovala Nauportus.
Ob vseh arheoloških najdbah, keltskih, srednjeveških, rimskih, bo tam vse do 26. februarja na ogled tudi najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, ki so ga po naključju našli na območju koliščarskega naselja Stara gmajna pri Verdu. Prostor razstavišča pa že čaka tudi na 15-metrski deblak iz sredine drugega stoletja pred našim štetjem, ko tam še ni bilo Rimljanov. Še vedno je uganka, kdo ga je izdelal.
Projekt, pod katerega sodi tudi razstava je bil na zasedanju Dnevov evropske dediščine v Strasbourgu izbran med deset najboljših evropskih zgodb.
*Fotografiji muzeja: Jaka Babnik, Moja Ljubljanica
Ilustracija voza: Igor Rehar, MGML
Fotografija kolesa: Matevž Paternoster, MGML
