Iskanje
So izjemno raznoliki, a čeprav jim Angleži pravijo "snowdrop", snežna kapljica, je popolnoma belega zelo težko najti.
“V naših logih, v gozdovih ali negnojenih travnikih jih ni na milijone, na milijarde,” pravi dr. Jože Bavcon iz ljubljanskega botaničnega vrta, ki je pred kratkim raznolikost navadnega malega zvončka že drugič strnil v monografiji, za katero je – zanimivo – več povpraševanja na tujem.
“Zvonček ni rastlina pomladi, temveč zime. Kot puščica, ki prebije led, se požene na plan, nato pa se zemlji prikloni. Prebije lahko tudi do pol metra nanosa.”
– Dr. Jože Bavcon
Za na videz enovitim videzom navadnega malega zvončka se skriva izjemna raznolikost. Med sprehodom lahko srečate privihnjenega pasjezobca, bingljajoči bumerang, pegasti nos, krinolinco, pegasti duet, banana kvartet, sekstet, zelenega packa, srček …, le eno vrsto zvončka je izjemno težko najti, to je popolnoma beli zvončke. Bavcon ga je iskal več deset let in ga nazadnje našel na Kozjanskem.
V Slovenijo je zaneslo eno samo vrsto navadnega zvončka, od 19-ih, ki so razširjene od Evrope do Male Azije, različic pa je seveda ogromno.
“Različne vrste zvončkov so všeč različnim vrstam ljudi, v tem je njihova posebnost in na nek način njihova osebnost,” je prepričan Matt Bishop, ki se v britanskem okrožju Devon preživlja z vzgojo zvončkov. Ukvarjanje z zvončki se je namreč v Veliki Britaniji razpaslo v pravo manijo ali, kot pravijo temu, galantofilijo. Bishop slepa, da naj bi se z zbiranjem zvončkov na Otoku ukvarjalo od tri do štiri tisoč ljudi.
“Najdražji zvonček do zdaj so prodali prejšnji teden, na dražbi je zanj nekdo plačal 1390 funtov!”
– Matt Bishop
Fotografije zvončkov: Janez Medvešek
So izjemno raznoliki, a čeprav jim Angleži pravijo "snowdrop", snežna kapljica, je popolnoma belega zelo težko najti.
“V naših logih, v gozdovih ali negnojenih travnikih jih ni na milijone, na milijarde,” pravi dr. Jože Bavcon iz ljubljanskega botaničnega vrta, ki je pred kratkim raznolikost navadnega malega zvončka že drugič strnil v monografiji, za katero je – zanimivo – več povpraševanja na tujem.
“Zvonček ni rastlina pomladi, temveč zime. Kot puščica, ki prebije led, se požene na plan, nato pa se zemlji prikloni. Prebije lahko tudi do pol metra nanosa.”
– Dr. Jože Bavcon
Za na videz enovitim videzom navadnega malega zvončka se skriva izjemna raznolikost. Med sprehodom lahko srečate privihnjenega pasjezobca, bingljajoči bumerang, pegasti nos, krinolinco, pegasti duet, banana kvartet, sekstet, zelenega packa, srček …, le eno vrsto zvončka je izjemno težko najti, to je popolnoma beli zvončke. Bavcon ga je iskal več deset let in ga nazadnje našel na Kozjanskem.
V Slovenijo je zaneslo eno samo vrsto navadnega zvončka, od 19-ih, ki so razširjene od Evrope do Male Azije, različic pa je seveda ogromno.
“Različne vrste zvončkov so všeč različnim vrstam ljudi, v tem je njihova posebnost in na nek način njihova osebnost,” je prepričan Matt Bishop, ki se v britanskem okrožju Devon preživlja z vzgojo zvončkov. Ukvarjanje z zvončki se je namreč v Veliki Britaniji razpaslo v pravo manijo ali, kot pravijo temu, galantofilijo. Bishop slepa, da naj bi se z zbiranjem zvončkov na Otoku ukvarjalo od tri do štiri tisoč ljudi.
“Najdražji zvonček do zdaj so prodali prejšnji teden, na dražbi je zanj nekdo plačal 1390 funtov!”
– Matt Bishop
Fotografije zvončkov: Janez Medvešek
Ptuj, Ljubljana in Ajdovščina so mesta, na katera najbrž najprej pomislimo, ko govorimo o antični dediščini starega Rima. Morda malo manj znano, a najdišče izjemnega pomena, pa leži med hrušiškimi gozdovi ob cesti Col–Kalce. Z graditvijo te ceste so si Rimljani skrajšali pot med Ljubljano takratno Emono in Akvilejo oziroma Oglejem v Italiji. Na Hrušici so zgradili tudi utrdbo Ad Pirum, ki je bila del obsežnega obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum; ta je segal vse od Posočja do Reke. Danes je tam arheološki park z muzejsko zbirko Narodnega muzeja Slovenije, ki obiskovalce seznani s tem obsežnim obrambnim sistemom trdnjav
11 min • 08. 09. 2024
Na tekmovanju organizacije European Best Destinations za najboljšo evropsko destinacijo je Maribor v začetku letošnjega leta osvojil tretje mesto in hkrati postal najboljša evropska kulinarična destinacija. Zato se na tokratnem nedeljskem izletu sprehodimo po starem mestnem jedru štajerske prestolnice, na vožnji s splavom se pridružimo Mariborskim flosarjem in se v prvi slovenski šolski restavraciji naučimo pripraviti pohorsko omleto. Pohorska omleta Sestavine: 3 jajca, 3 žlice sladkorja, 3 žlice moke. Rumenjake ločimo od beljakov. Beljakom dodamo žlico sladkorja in stepemo čvrst sneg. Rumenjakom dodamo dve žlici sladkorja in penasto vmešamo. Moko presejemo in jo vmešamo k rumenjakom. Nato zmesi počasi dodajamo sneg in previdmo premešamo, da zmes ostane čim bolj rahla. V ponvi ali okroglem pekaču s premerom 22 cm pečemo 12 minut v pečici, ogreti na 220 stopinj Celzija. Še toplo namažemo z brusnično marmelado, prepognemo ter okrasimo s stepeno smetano in sladkorjem v prahu. Za konec lahko omleto prelijemo z malo metinega likerja.
16 min • 27. 08. 2023
Ribolov ima v Sloveniji bogato tradicijo, muharjenje pa je njegova najlepša, in kot pravijo nekateri, najplemenitejša oblika. V zadnjih letih je to tudi turistična ponudba, ki k našim rekam privablja vedno več gostov. In ti imajo veliko možnosti za preživljanje kakovostnega prostega časa daleč stran od stresnega in opravkov polnega vsakdana. Pri nas je približno 28 tisoč kilometrov vodotokov in 1300 jezer, večjih od enega hektara, torej zelo veliko možnosti za muharjenje.
14 min • 16. 04. 2023
Sončni zimski dnevi kar kličejo po pobegu na sneg. Zaradi visokih temperatur na začetku leta izbire aktivnosti ni na pretek, v nižjih legah so odprta le redka smučišča in tekaške proge, zato navdušenci nad zimskimi aktivnostmi zabavo na snegu iščejo predvsem v sredogorju, tisti najbolj izkušeni tudi v visokogorju. Spoznali bomo zanimivo zimsko aktivnost, ki v zadnjih letih postaja vedno bolj priljubljena: krpljanje. Krplje so najprej začeli uporabljati lovci, v svojem delu Slava vojvodine Kranjske pa jih omenja že Janez Vajkard Valvasor. Kot rekreativna športna aktivnost pa se je krpljanje začelo vzpostavljati v zadnjih dvajsetih letih.
11 min • 08. 01. 2023
Tudi turistična kampanja Moja Slovenija, ki želi domače goste zadržati v domovini, priča o tem, da je "industrijski" turizem že zavzel pomembno mesto v branžni ponudbi. Z njim se ukvarja tudi podjetje Podzemlje Pece, ki je nastalo po zaprtju rudnika svinca in cinka Mežica pred dobrega četrt stoletja. Obiskovalcem nudijo kar nekaj enkratnih doživetij več sto metrov pod površjem, še pred vhodom v jamo pa se lahko podučite o 220 milijonov let dolgi geološki zgodovini krajev, kjer se stikata evroazijska in afriška tektonska plošča. V rudarskem muzeju hranijo celo vretence ihtiozavra, kar pomeni, da sta bili Peca in Uršlja gora nekoč davno morska obala.
11 min • 01. 01. 2023
