Iskanje
40 min • 02. 02. 2025
40 min • 02. 02. 2025
Je umetniška svetovalka manifestacije Evropska prestolnica kulture GO!2025, dveh obmejnih mest Nove Gorice in Gorice, ki se uradno začne v soboto, 8. februarja, na Prešernov dan. Neda Rusjan je predvsem izjemna gledališka ustvarjalka, ki je svojo pot začela v Mladinskem teatru, danes pa predstavlja jedro SNG Nova Gorica. Kot režiserka, scenaristka in igralka je po svojih dramskih predlogah osvetlila življenske zgodbe znanih Slovencev, kot sta brata Rusjan, svetovno uveljavljena in pozabljena igralka Nora Gregor, pesnik in duhovnik Simon Gregorčič ter naš poet France Prešeren. Je tudi avtorica mednarodnega projekta Zrno soli, ki je nastal v koprodukciji SNG Nova Gorica in Narodnim gledališčem Tuzla. Svoj režijski debi, zgodbo o Aleksandrinkah, je doživela, ko je prebrala babičina pisma dedku.
Neda Rusjan Bric se že devet let posveča slovenski evropski prestolnici kulture, najprej je prvi korak naredila za kandidaturo in drugi, ko je prav ona k rojektu povabila italijansko Gorico. Režirala bo tudi slovesno otvoritev.
Je umetniška svetovalka manifestacije Evropska prestolnica kulture GO!2025, dveh obmejnih mest Nove Gorice in Gorice, ki se uradno začne v soboto, 8. februarja, na Prešernov dan. Neda Rusjan je predvsem izjemna gledališka ustvarjalka, ki je svojo pot začela v Mladinskem teatru, danes pa predstavlja jedro SNG Nova Gorica. Kot režiserka, scenaristka in igralka je po svojih dramskih predlogah osvetlila življenske zgodbe znanih Slovencev, kot sta brata Rusjan, svetovno uveljavljena in pozabljena igralka Nora Gregor, pesnik in duhovnik Simon Gregorčič ter naš poet France Prešeren. Je tudi avtorica mednarodnega projekta Zrno soli, ki je nastal v koprodukciji SNG Nova Gorica in Narodnim gledališčem Tuzla. Svoj režijski debi, zgodbo o Aleksandrinkah, je doživela, ko je prebrala babičina pisma dedku.
Neda Rusjan Bric se že devet let posveča slovenski evropski prestolnici kulture, najprej je prvi korak naredila za kandidaturo in drugi, ko je prav ona k rojektu povabila italijansko Gorico. Režirala bo tudi slovesno otvoritev.
Na kulturni praznik smo nedeljsko gostjo poiskali v kranjskem Prešernovem gledališču. Že dobrega četrt stoletja je del tega majhnega, a izjemno povezanega in prodornega kolektiva. Kolegice in kolegi cenijo njeno profesionalnost in dostopnost. Za zahtevne gledališke vloge je prejela Severjevo nagrado, društvo avdiovizualnih igralcev je prepoznalo kakovost njenih sinhronizacij, gledalci pa jo spremljajo tudi v seriji Takšno je življenje na Televiziji Slovenija. V pogovoru govori domačem Kranju, delu v Prešernovem gledališču in tem, kako jo je zaznamovala vloga v priljubljeni televizijski seriji.
42 min • 08. 02. 2026
"Dober pedagog mora biti strog, hkrati pa tudi prijazen in dostopen," pravi profesor klavirja Miha Haas. Kot izjemen talent je bil pri sedemnajstih letih predčasno sprejet na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer danes poučuje nove generacije glasbenic in glasbenikov.
37 min • 01. 02. 2026
Silva Kara je v več kot štiridesetletni alpinistični karieri pot vodila vse od domačih sten do Himalaje in Patagonije. Sodeloval je na 27 odpravah, opravil več kot 2000 plezalnih vzponov, med njimi več kot 300 prvenstvenih, svoje spomine nanje pa je strnil v biografiji z naslovom Alpinist.
50 min • 25. 01. 2026
Pritoževale so se samohranilke, pritoževali so se brezposelni. Odgovoril jim je, naj poslušajo besedilo. Izjemno plodovit glasbenik, kantavtor, filozof, literat, dolgoletni gimnazijski učitelj filozofije Jani Kovačič z bogatim opusom intelektualno pronicljivo in socialno angažirano že od svojih prvih nastopov naprej spodkopava malomeščansko samoumevnost ter širi glasbena in miselna obzorja generacij. "To je tako kot podcast, vsi izražajo sebe. Verjamejo, da je to res iskreno, ker so res iskreno mislili, ampak bralcu pa to seveda ni tako jasno. Vsak meni, da je to, kar je naredil, že tako dobro, da bi tudi Prešeren samo sapo zajel in ne bi več napisal nobene pesmi. Zato se mi zdi, da večina te produkcije ni vredna neke širše obravnave."
35 min • 18. 01. 2026
Njegova dedek in babica sta iz Palestine pobegnila v Sirijo, oče pa iz Sirije v tedanjo Jugoslavijo. O beguncih, ki so pred desetletjem v upanju na boljše življenje dosegli tudi Slovenijo, je napisal pretresljivo knjigo Zadnji gozd. Njegova najnovejša, lanska izdaja je poljudnoznanstveno delo Srce v kletki. Doc. dr. Franjo Husam Naji je namreč kardiolog in organizacijski vodja klinike za interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, vodil je tudi oddelek za kardiologijo. Zato ni naključje in ne preseneča – glede na njegovo dostopnost –, da mu številni pacienti pravijo "doktor s srcem". Ni mu nerodno priznati zdrsov v skrbi za svoje lastno zdravje, nima težav z izražanjem mnenja o zdravstvenem sistemu, niti ne o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
39 min • 11. 01. 2026
