Iskanje
Blaž Urbanč o terminologiji kot stereotipih o invalidih in drugih izzivih ljudi s posebnimi potrebami, pa o vsebinah za ranljive skupine ljudi v medijih in odraščanju na invalidskem vozičku
Tokratni Nedeljski gost je priklenjen na invalidski voziček že skoraj vse svoje življenje. Blaž Urbanč se s stereotipom, da so ljudje s posebnimi potrebami vedno optimistični in nasmejani, ne strinja. Pravi, da ni eden izmed tistih, ki bi olepševal stvari.
"Izjava, da smo invalidi ves čas pozitivni, je samo za medije. V življenju so trenutki, ko človek da vse, kar ima, in je kljub temu neuspešen."
Čeprav se otroci s spinalno mišičino atrofijo pogosto šolajo v specializiranih zavodih, se je Blaž Urbanč odločil obiskovati redno šolo, obiskoval je Škofijsko gimnazijo v Šentvidu, zdaj pa na FDV študira sociologijo.
"Med drugim me izjemno zanima gorski svet. In zelo sem vesel, ko kdo z mano deli, kaj je na višjih predelih doživel. Če bi se šolal v nekem zavodu sebi podobnim, teh izkušenj ne bi bil deležen."
Razvejana mreža prijateljev angažiranemu mladeniču omogoča, da živi polno življenje, ima se za aktivnega državljana, med drugim zastopa interese distrofikov v programskem odboru za problematiko invalidskih vsebin na RTV Slovenija.
"Odbor za problematiko invalidskih vsebin na RTV Slovenija je izjemen korak k družbeni odgovornosti. Skozi prikazovanje različnih vsebin se opuščajo sleherna stereotipna ravnanja, ki so v družbi prisotna."
Blaž Urbanč o terminologiji kot stereotipih o invalidih in drugih izzivih ljudi s posebnimi potrebami, pa o vsebinah za ranljive skupine ljudi v medijih in odraščanju na invalidskem vozičku
Tokratni Nedeljski gost je priklenjen na invalidski voziček že skoraj vse svoje življenje. Blaž Urbanč se s stereotipom, da so ljudje s posebnimi potrebami vedno optimistični in nasmejani, ne strinja. Pravi, da ni eden izmed tistih, ki bi olepševal stvari.
"Izjava, da smo invalidi ves čas pozitivni, je samo za medije. V življenju so trenutki, ko človek da vse, kar ima, in je kljub temu neuspešen."
Čeprav se otroci s spinalno mišičino atrofijo pogosto šolajo v specializiranih zavodih, se je Blaž Urbanč odločil obiskovati redno šolo, obiskoval je Škofijsko gimnazijo v Šentvidu, zdaj pa na FDV študira sociologijo.
"Med drugim me izjemno zanima gorski svet. In zelo sem vesel, ko kdo z mano deli, kaj je na višjih predelih doživel. Če bi se šolal v nekem zavodu sebi podobnim, teh izkušenj ne bi bil deležen."
Razvejana mreža prijateljev angažiranemu mladeniču omogoča, da živi polno življenje, ima se za aktivnega državljana, med drugim zastopa interese distrofikov v programskem odboru za problematiko invalidskih vsebin na RTV Slovenija.
"Odbor za problematiko invalidskih vsebin na RTV Slovenija je izjemen korak k družbeni odgovornosti. Skozi prikazovanje različnih vsebin se opuščajo sleherna stereotipna ravnanja, ki so v družbi prisotna."
Slovenska režiserka, večkratna prejemnica Borštnikove nagrade in nagrajenka Prešernovega sklada, se podpisuje pod več deset gledaliških in v zadnjem času tudi opernih predstav. Nekoč se je ukvarjala tudi s filmom, še pred tem - pri njenih rosnih 15. letih - pa jo je širša javnost nekdanje skupne država spoznala kot obetavno kantavtorico. Danes ne poje več, kot režiserka pa ustvarja večinoma v Nemčiji, Avstriji in Švici. Pred kratkim je kar nekaj prahu dvignila njena izjava o “lenih levičarjih”, ki da znajo svoj glas povzdigniti le tam, kjer jih to nič ne stane. S tem se je odzvala na nedavni incident na premieri ene njenih predstav v Bochumu, kjer je razjarjeno občinstvo napadlo igralca, ki je na odru upodobil fašista.
34 min • 01. 03. 2026
Mark Pleško je fizik, soustanovitelj podjetja Cosylab, ki med drugim razvija programsko opremo in elektroniko za fuzijske reaktorje, kot je ITER, sodelujejo še s CERN-om, kliniko Mayo in harvardsko univerzo. Tokratni nedeljski gost spretno povezuje znanost in ekonomijo, lani je postal tudi podjetnik leta, sodeloval je v številnih svetih za znanost v Sloveniji, sicer pa je najraje oče in mož, ki je svoj dom našel na Krasu. Spregovori o tem, kako je v otroštvu spoznaval inflacijo prek nakupov gumijastih medvedkov, zakaj ceni skromnost in iznajdljivost, kje je znanost v Sloveniji, kje podjetništvo in da sta z ženo še po štiridesetih letih skupnega življenja zaljubljena kot prvi dan.
56 min • 22. 02. 2026
Primož Suhodolčan je pisatelj, športni navdušenec, podjetnik in od nedavnega tudi upokojenec, ki je v slovensko literarno zakladnico prispeval več kot 40 knjig za otroke in mladino. Velja za enega najbolj priljubljenih, prodajanih in izposojanih avtorjev zadnjih desetletij, pa tudi pisatelja, ki je združil literaturo in šport ter v svojih delih ovekovečil nekaj najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. Gostili smo ga v terenskem studiu na Kopah v živo.
37 min • 15. 02. 2026
Na kulturni praznik smo nedeljsko gostjo poiskali v kranjskem Prešernovem gledališču. Že dobrega četrt stoletja je del tega majhnega, a izjemno povezanega in prodornega kolektiva. Kolegice in kolegi cenijo njeno profesionalnost in dostopnost. Za zahtevne gledališke vloge je prejela Severjevo nagrado, društvo avdiovizualnih igralcev je prepoznalo kakovost njenih sinhronizacij, gledalci pa jo spremljajo tudi v seriji Takšno je življenje na Televiziji Slovenija. V pogovoru govori domačem Kranju, delu v Prešernovem gledališču in tem, kako jo je zaznamovala vloga v priljubljeni televizijski seriji.
42 min • 08. 02. 2026
"Dober pedagog mora biti strog, hkrati pa tudi prijazen in dostopen," pravi profesor klavirja Miha Haas. Kot izjemen talent je bil pri sedemnajstih letih predčasno sprejet na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer danes poučuje nove generacije glasbenic in glasbenikov.
37 min • 01. 02. 2026
