Iskanje
Andrej Bauer je v ZDA doktoriral s področja računalniške analize in topologije, razloži, kako so osnovni zakoni širjenja epidemij izraženi v matematičnem jeziku in zakaj je matematika resnični stric iz ozadja
Šaljiva definicija pravi, da je matematika sestavljena iz 50 odstotkov formul, 50 odstotkov dokazov in 50 odstotkov domišljije. Dr. Andrej Bauer s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani se strinja, da to sploh ni tako slaba definicija: "Matematika je kreativnost v kontekstu abstrakcije. Ta kreativnost je precej nevidna, dokler nisi zelo vpeljan vanjo."
"V današnji družbi težko preživite pet minut, brez da bi bili vpeti v dosežke znanosti, poglejmo na primer telefon. A za vso znanostjo v veliki meri stoji matematika."
Matematika je gonilna sila številnih ved, ne le računalništva, dr. Bauer pravi, da bi lahko matematiko označili za resničnega strica iz ozadja. Tudi če vas v šoli ni navdušila, vas bodo številne zanimive izpeljave problemov, ki jih rešujejo raziskovalci na Fakulteti za matematiko in fiziko: "Razliko med šolsko in raziskovalno matematiko bi lahko primerjali z likovnim poukom. Vsi se lahko z umetnostjo ukvarjamo, a le veliki umetniki so razstavljeni v galerijah."
Matematika ima svojo vlogo tudi pri epidemijah, tudi aktualnem koronavirusu: "Osnovni zakoni širjenja epidemij so izraženi v matematičnem jeziku. Takemu hitremu in velikemu širjenju v matematiki pravimo eksponentna rast."
"Očitno bomo morali otroke in same sebe vzgajati, kako oceniti kakovost neke informacije na internetu. Zdaj so tradicionalni viri in na primer vse novice na isti ravni. Upam, da se bo v prihodnosti to spet ločilo."
Andrej Bauer je v ZDA doktoriral s področja računalniške analize in topologije, razloži, kako so osnovni zakoni širjenja epidemij izraženi v matematičnem jeziku in zakaj je matematika resnični stric iz ozadja
Šaljiva definicija pravi, da je matematika sestavljena iz 50 odstotkov formul, 50 odstotkov dokazov in 50 odstotkov domišljije. Dr. Andrej Bauer s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani se strinja, da to sploh ni tako slaba definicija: "Matematika je kreativnost v kontekstu abstrakcije. Ta kreativnost je precej nevidna, dokler nisi zelo vpeljan vanjo."
"V današnji družbi težko preživite pet minut, brez da bi bili vpeti v dosežke znanosti, poglejmo na primer telefon. A za vso znanostjo v veliki meri stoji matematika."
Matematika je gonilna sila številnih ved, ne le računalništva, dr. Bauer pravi, da bi lahko matematiko označili za resničnega strica iz ozadja. Tudi če vas v šoli ni navdušila, vas bodo številne zanimive izpeljave problemov, ki jih rešujejo raziskovalci na Fakulteti za matematiko in fiziko: "Razliko med šolsko in raziskovalno matematiko bi lahko primerjali z likovnim poukom. Vsi se lahko z umetnostjo ukvarjamo, a le veliki umetniki so razstavljeni v galerijah."
Matematika ima svojo vlogo tudi pri epidemijah, tudi aktualnem koronavirusu: "Osnovni zakoni širjenja epidemij so izraženi v matematičnem jeziku. Takemu hitremu in velikemu širjenju v matematiki pravimo eksponentna rast."
"Očitno bomo morali otroke in same sebe vzgajati, kako oceniti kakovost neke informacije na internetu. Zdaj so tradicionalni viri in na primer vse novice na isti ravni. Upam, da se bo v prihodnosti to spet ločilo."
Da je ženska, je vedela že kot otrok, ki so mu ob rojstvu dali ime Nenad. Salome, medijska osebnost, zvezda resničnostnih šovov, igralka, plesalka, pevka, imitatorka, kraljica preobleke, slikarka, natakarica in borka za človekove pravice, se je 24. marca 2009 ponovno rodila. Takrat je namreč prestala operacijo potrditve spola. S svojo življenjsko zgodbo, pogumom, odprtostjo in vztrajnostjo je Salome številnim ljudem navdih. "Vsi imamo podobne probleme, a na naše težave gledajo drugače, ker so mavrične. Raje imam mavrično kot sivo življenje," pripoveduje Salome, ki se je pred štiridesetimi leti zaljubila v Slovenijo.
36 min • 08. 03. 2026
Slovenska režiserka, večkratna prejemnica Borštnikove nagrade in nagrajenka Prešernovega sklada, se podpisuje pod več deset gledaliških in v zadnjem času tudi opernih predstav. Nekoč se je ukvarjala tudi s filmom, še pred tem - pri njenih rosnih 15. letih - pa jo je širša javnost nekdanje skupne država spoznala kot obetavno kantavtorico. Danes ne poje več, kot režiserka pa ustvarja večinoma v Nemčiji, Avstriji in Švici. Pred kratkim je kar nekaj prahu dvignila njena izjava o “lenih levičarjih”, ki da znajo svoj glas povzdigniti le tam, kjer jih to nič ne stane. S tem se je odzvala na nedavni incident na premieri ene njenih predstav v Bochumu, kjer je razjarjeno občinstvo napadlo igralca, ki je na odru upodobil fašista.
34 min • 01. 03. 2026
Mark Pleško je fizik, soustanovitelj podjetja Cosylab, ki med drugim razvija programsko opremo in elektroniko za fuzijske reaktorje, kot je ITER, sodelujejo še s CERN-om, kliniko Mayo in harvardsko univerzo. Tokratni nedeljski gost spretno povezuje znanost in ekonomijo, lani je postal tudi podjetnik leta, sodeloval je v številnih svetih za znanost v Sloveniji, sicer pa je najraje oče in mož, ki je svoj dom našel na Krasu. Spregovori o tem, kako je v otroštvu spoznaval inflacijo prek nakupov gumijastih medvedkov, zakaj ceni skromnost in iznajdljivost, kje je znanost v Sloveniji, kje podjetništvo in da sta z ženo še po štiridesetih letih skupnega življenja zaljubljena kot prvi dan.
56 min • 22. 02. 2026
Primož Suhodolčan je pisatelj, športni navdušenec, podjetnik in od nedavnega tudi upokojenec, ki je v slovensko literarno zakladnico prispeval več kot 40 knjig za otroke in mladino. Velja za enega najbolj priljubljenih, prodajanih in izposojanih avtorjev zadnjih desetletij, pa tudi pisatelja, ki je združil literaturo in šport ter v svojih delih ovekovečil nekaj najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. Gostili smo ga v terenskem studiu na Kopah v živo.
37 min • 15. 02. 2026
Na kulturni praznik smo nedeljsko gostjo poiskali v kranjskem Prešernovem gledališču. Že dobrega četrt stoletja je del tega majhnega, a izjemno povezanega in prodornega kolektiva. Kolegice in kolegi cenijo njeno profesionalnost in dostopnost. Za zahtevne gledališke vloge je prejela Severjevo nagrado, društvo avdiovizualnih igralcev je prepoznalo kakovost njenih sinhronizacij, gledalci pa jo spremljajo tudi v seriji Takšno je življenje na Televiziji Slovenija. V pogovoru govori domačem Kranju, delu v Prešernovem gledališču in tem, kako jo je zaznamovala vloga v priljubljeni televizijski seriji.
42 min • 08. 02. 2026
