Iskanje
Odkar si prizadevamo za uveljavitev Slovenije kot neokrnjene zelene destinacije na zemljevidu svetovnega turizma, postaja modno, da zaračunavamo tudi dostopanje do naravnih znamenitosti, kot so slapovi, soteske, mostovi, plaže in podobno. Nekateri bi zaračunali kar vstop v cele doline ali kraje. Zaradi obremenitve okolja in turističnih regij je takšno ravnanje logično, a gre marsikomu v nos. Kako vi gledate na to? Kaj je kriterij, da se narava lahko zaračuna?
Kaj je kriterij, da se narava lahko zaračuna? O pobiranju vstopnin za dostop do naravnih znamenitosti
Odkar si prizadevamo za uveljavitev Slovenije kot neokrnjene zelene destinacije na zemljevidu svetovnega turizma, postaja modno, da zaračunavamo tudi dostopanje do naravnih znamenitosti, kot so slapovi, soteske, mostovi, plaže in podobno. Nekateri bi zaračunali kar vstop v cele doline ali kraje. Zaradi obremenitve okolja in turističnih regij je takšno ravnanje logično, a gre marsikomu v nos. Kako vi gledate na to?
Večina Slovencev ne podpira “NARAVNIN” (=vstopnin za v naravo)! #Nebuloze pic.twitter.com/mbL6KjG42Y
— Aragon (@AragonResearch) August 7, 2018
Podobno kot bi računali za dihanje zraka, pitje vode, sprehod na Toško čelo… pic.twitter.com/KA1zWt9JrQ
— Bessie (@BessieSABU) August 7, 2018
Ljudje smo v bistvu packoni. Če pa plačamo imamo takoj malo večje spoštovanje in ne svinjamo naokrog. Pa še infrastruktura okrog naravne znamenitosti stane. Sem za, če se iz tega napaja še kaj drugega kot tisti inkasant. #Nebuloze
— Matej Bizjak (@BizjakMatej) August 7, 2018
Odkar si prizadevamo za uveljavitev Slovenije kot neokrnjene zelene destinacije na zemljevidu svetovnega turizma, postaja modno, da zaračunavamo tudi dostopanje do naravnih znamenitosti, kot so slapovi, soteske, mostovi, plaže in podobno. Nekateri bi zaračunali kar vstop v cele doline ali kraje. Zaradi obremenitve okolja in turističnih regij je takšno ravnanje logično, a gre marsikomu v nos. Kako vi gledate na to? Kaj je kriterij, da se narava lahko zaračuna?
Kaj je kriterij, da se narava lahko zaračuna? O pobiranju vstopnin za dostop do naravnih znamenitosti
Odkar si prizadevamo za uveljavitev Slovenije kot neokrnjene zelene destinacije na zemljevidu svetovnega turizma, postaja modno, da zaračunavamo tudi dostopanje do naravnih znamenitosti, kot so slapovi, soteske, mostovi, plaže in podobno. Nekateri bi zaračunali kar vstop v cele doline ali kraje. Zaradi obremenitve okolja in turističnih regij je takšno ravnanje logično, a gre marsikomu v nos. Kako vi gledate na to?
Večina Slovencev ne podpira “NARAVNIN” (=vstopnin za v naravo)! #Nebuloze pic.twitter.com/mbL6KjG42Y
— Aragon (@AragonResearch) August 7, 2018
Podobno kot bi računali za dihanje zraka, pitje vode, sprehod na Toško čelo… pic.twitter.com/KA1zWt9JrQ
— Bessie (@BessieSABU) August 7, 2018
Ljudje smo v bistvu packoni. Če pa plačamo imamo takoj malo večje spoštovanje in ne svinjamo naokrog. Pa še infrastruktura okrog naravne znamenitosti stane. Sem za, če se iz tega napaja še kaj drugega kot tisti inkasant. #Nebuloze
— Matej Bizjak (@BizjakMatej) August 7, 2018
Ste kdaj razmišljali o tem, da bi začeli znova? Da bi pustili službo, zamenjali kariero, se preselili na drug konec sveta? Nataša s poslušalci in posebnim gostom - Mihijem o tem, kako bi se tega lotili.
19 min • 22. 11. 2022
Najkrepostnejša stranka domačega borjača, ki nosi kratico SDS, je v Državni zbor vložila predlog zakona, ki bi uvedel obvezno testiranje funkcionarjev na prepovedana sredstva. Vlada je predlog zavrnila z besedami, da ta "ne rešuje celovite problematike vseh psihoaktivnih snovi, ki lahko vplivajo na vestno, nepristransko in kakovostno opravljanje nalog funkcionarjev". Predlog konservativne stranke, ki slovensko prepojenost z alkoholom redko problematizira, z zakonom zelo verjetno meri na ministra Mesca, ki je pred tedni prvi potegnil okostnjaka iz omare in priznal, da občasno (vendar zmerno) uživa prepovedano psihoaktivno alternativo etanolu, marihuano. Kako pa vi gledate na funkcionarje in uporabo psihoaktivne materije? Naj jim prepovemo vse, tudi alkohol? Naj ostane tako, kot je: ne spodobi se vse, kar je prepovedano, alkohol pa ni droga? Je problem samo služba ali tudi prosti čas? In ne nazadnje: ali res verjamete, da obstaja tesna korelacija med biti kreten in psihoaktivnimi snovmi?
21 min • 28. 06. 2022
Čeprav naš Instagram sporoča, da z družino živimo neskončne počitnice, se jih v resnici bojimo. Sploh če imamo šoloobvezne sadove ljubezni iz prve triade, ki še niso samostojni, babice in dedke, ki še niso v pokoju in ki morda živijo v drugem mestu ali državi, za nameček pa nam predstojnica ali predstojnik zabičata, da med počitnicami lahko v kosu izkoristimo samo dva tedna dopusta. Potem imamo problem. Pravzaprav vsaj sedem tednov problemov, ker je počitnic letos za devet teh. Počitniške dejavnosti so drage, babice niso vedno na voljo, vas pa pet dni na teden med osmo in peto ni doma. Kaj storite? Koliko vas stane? Imate kakšen konstruktiven predlog? Povsem na koncu pa se moramo žal vprašati še najbolj bogokletno vprašanje: so počitnice nemara predolge?
13 min • 21. 06. 2022
Nekateri lokali in gostišča v zadnjem času uvajajo možnost plačila napitnine s plačilno kartico in to radi tudi namignejo. Pri gospodarski zbornici pravijo, da bodo nezadovoljni in težko ulovljivi delavci v gostinstvu zdaj bolj zadovoljni. Priznajmo pa, da vse skupaj malo diši tudi po ameriški praksi skoraj obvezne/prijazno vsiljene napitnine, ki plačilo strežnega kadra prelaga na končnega porabnika. Tako imenovani tringelt je v naših krajih precejšen tabu, ki po višini zneska niha med golim ničem, nekaj deset centi in lepimi zneski. Nebuloze zanima, kako si vi razlagate tradicijo napitnine. Kakšni so vstopni kriteriji, ki vas motivirajo k temu, da ob devet evrov in petdeset centov visokem računu rečete "kar deset naredi"? Kdaj ste popolnoma tiho in čakate neskončno brskanje za 50 centi? Kolikšen je ravno pravšnji znesek? Ali bi podprli obvezno napitnino?
19 min • 14. 06. 2022
Spola in njune družbene vloge se z novimi časi intenzivno spreminjajo. Že uporaba dvojine je za najbolj občutljive lahko sporna. Občutljivosti teme se vse bolj zavedajo tudi proizvajalci dobrin in storitev, za katere se je izkazalo, da so v kontekstu sodobne prebujenosti lahko sporni. V tej maniri je proizvajalec keksov domačica - v prevodu gospodinja - izvedel komunikacijski harakiri: pojmu gospodinja so dodali veznik in ter prilepili kup alternativnih vlog, ki pritičejo sodobni ženski, ki ni samo gospodinja: umetnica, programerka, menedžerka... Seveda se je vsul plaz kritik, saj so keksi ravno s tem eksperimentom na prvo mesto postavili pralni stroj. Trendu prenove dojemanja spolov in njihovih vlog se je priključit tudi danski lego, ki je obljubil, da bo iz svoje ponudbe odstranil spolno pristranskost in škodljive stereotipe. Ob tej zavezi pa niso pojasnili, ali bodo legove gusarske ladje upravljale gusarke ali ljudem podobna bitja, ki bodo v namen korektnosti ostala brez spola in se jim ne bo reklo kapitan ali kapitanka. Kje pa vi najdete spolno pristranskost in školjdive stereotipe? Kak je vaš odnos do tega? Ali je kje meja, ko začnemo pretiravati?
21 min • 07. 06. 2022
